predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba - pravica do pritožbe - pravni pouk - sodna taksa - plačilo sodne takse - domneva o umiku pritožbe
Ker toženec sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ki se nanaša na tožbo, neprerekano ni poravnal, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilo štelo za umaknjeno, pritožbene navedbe, da je pritožbo brez vsakršnih utemeljenih zadržkov zavrglo, pa so neutemeljene.
ZDR-1 člen 104, 104/1.. ZJSRS člen 2, 2/1, 16, 16/1, 18, 18/1, 18/2, 18/2-1, 19, 19/2, 19/3, 21, 21-1, 21-3, 23, 28, 28/1, 28/2, 28/4, 29.. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/4.. OZ člen 190, 279, 279/2.. ZUP člen 222, 222/1, 222/4, 256, 256/1.
insolventnost delodajalca - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prerekana terjatev - stečajni postopek - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Nad tožničinim delodajalcem je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek, zato ji je 29. 1. 2018 stečajna upraviteljica odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 104. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo 22. 2. 2018. Dne 30. 4. 2018 (vhodni žig) je Sklad prejel tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca.
V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da obstoj tega pogoja ni sporen. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018, v katerem sta bili prerekani tožničini terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, tožnica pa napotena na pravdo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila z izpodbijanima odločbama tožničina zahteva za priznanje pravic po ZJSRS utemeljeno zavrnjena, ker ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zaradi česar je njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika 11. 7. 2018 prenehala (prvi in četrti odstavek 300. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče s to presojo soglaša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00053529
OZ člen 3, 9. ZPP člen 8, 18, 46, 339, 339/2, 339/2-8. ZMZPP člen 19, 48. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 2, 22, 24. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3.
pogodbena obveznost - kršitev pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbe - izostanek pojasnilne dolžnosti - pooblastilo - mandatno razmerje - upravljalec - investicija - riziko poslovanja - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba prava - uporaba slovenskega prava - dogovor o pristojnosti sodišča - dogovor o uporabi tujega prava - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno s tem, ko je tožbo obravnavalo. Toženec namreč pristojnosti slovenskega sodišča ni ugovarjal. Ker bi bilo brez omenjenega dogovora o pristojnosti za sojenje pristojno slovensko sodišče, bi sodišče upoštevalo nepristojnost slovenskega sodišča oziroma dogovorjeno pristojnost tujega sodišča le na ugovor stranke, ne pa po uradni dolžnosti v smislu določbe tretjega odstavka 18. člena ZPP. Do pristojnosti slovenskega sodišča pripelje tudi Nova Luganska konvencija. Ker se je toženec spustil v postopek in ob tem ni ugovarjal pristojnosti slovenskega sodišča in ker ne gre za izključno pristojnost iz 22. člena te konvencije, je potrebno na podlagi 24. člena navedene konvencije zaključiti, da je toženec s tiho prorogacijo privolil v pristojnost slovenskega sodišča.
Sodišče je ravnalo pravilno tudi, ko je navkljub dogovoru o uporabi švicarskega materialnega prava, uporabilo slovensko pravo. Glede na to, da je tožnik kot pravno podlago navedel določbe OZ, toženec pa uporabi slovenskega prava ni nasprotoval, je na podlagi navedenega zaključiti, da sta stranki, vsaj s konkludentnim ravnanjem spremenili dogovor o uporabi prava in da sta se naknadno dogovorili za slovensko pravo.
Za rešitev obravnavane zadeve je treba odgovoriti na vprašanje, ali je toženec tožniku v okviru pojasnilne dolžnosti pojasnil, da bo v primeru dviga vseh razpoložljivih sredstev z računa izgubil sredstva, ki jih ima v pozicijah. Povedano drugače: odgovoriti je treba na vprašanje, ali je toženec tožniku pojasnil, da morajo imeti sredstva v odprtih pozicijah kritje na računu.
Zaradi selektivne dokazne ocene sodišča prve stopnje je onemogočen celovit pritožbeni preizkus sodbe.
URS člen 22, 60. ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/1, 156/2. OZ člen 193.
avtorske pravice - tarifa SAZAS - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - retransmisija glasbenih del v radijskih programih - določitev tarife za uporabo avtorskih del - avtorsko nadomestilo - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Pritožbene navedbe tožene stranke ne omajajo pravilnosti stališča o deljivosti terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del in dopustnosti uveljavljanja plačila nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV in RA programih v ločenih postopkih. Pomembno je le, da tožeča stranka v primeru ločenega uveljavljanja terjatve ne more uspeti z zahtevkom, višjim kot bi ji pripadal v primeru, če bi plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV in RA programih uveljavljala v enem (istem) postopku.
Po presoji pritožbenega sodišča v nadaljevanju obrazložitve nanizani pravni argumenti utemeljujejo odstop od dosedanjega večinskega stališča v praksi višjega sodišča, da zaradi zagotavljanja enakega obravnavanja strank, konkurenčnosti med njimi in predvidljivosti, poseg v sam izračun nadomestila po metodologiji Vrhovnega sodišča ni mogoč.
Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da ni podlage za odbitek nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe v RA programih v višini 0,03 EUR. Cena, ki jo je glasbenim delom (z zneskom 0,198 EUR) določilo Vrhovno sodišče, ne predstavlja cene za obe obliki izkoriščanja glasbenih del (predvajanje v TV in RA programih), temveč zgolj ceno za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056434
URS člen 26, 26/1, 135. ZDT-1 člen 19, 185, 185/1, 185/1-2, 219, 219/3. ZDOdv člen 12, 12/1, 12/4. ZKP člen 45, 45/1, 45/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - duševno trpljenje zaradi izvedbe in teka kazenskega postopka - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku
Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločbe pristojnega organa, pa te odločbe ne izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem pretrga vzročno zvezo med morebitnim očitanim protipravnim ravnanjem in škodo.
Glede na to, da je pooblastilo za zastopanje državne odvetnice podano v 12. členu ZDOdv, je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da državna odvetnica, ki je v postopku zastopala toženko, za njeno zastopanje ni imela pooblastila in da bi jo moral za zastopanje toženke pooblastiti generalni državni odvetnik.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tedenski počitek - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - slovenska vojska - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank
Glede na ustaljeno stališče v sodni praksi, da kršitev pravice do tedenskega počitka predstavljajo le delovne naloge, ki so bile pripadnikom s strani nadrejenega odrejene prav na dan tedenskega počitka, ali se je to od njih že v naprej pričakovalo kot obvezna zadolžitev (VIII Ips 20/2021), je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da tožnica niti ni zatrjevala, da so ji bile priprave na operativne naloge, pisanje dnevnika in učnih priprav itd. s strani nadrejenega izrecno odrejene na dneve, ki so bili evidentirani kot prosti. Ker prostovoljno opravljanje delovnih nalog na dan tedenskega počitka ne pomeni posega v pravico pripadnika do tedenskega počitka, za odločitev ni pomembno, konkretno katere delovne zadolžitve je na te dneve dejansko opravljala, zato sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se do tožničinih navedb v zvezi s tem ni natančneje opredelilo.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00056431
ZPrCP člen 45, 45/1, 63, 63/1, 63/4, 65, 65/4-12, 71, 71/7, 103, 103/3. ZPP člen 216. OZ člen 154, 154/2.
škodni dogodek - prometna nesreča - trčenje traktorja in osebnega avtomobila - cestni promet - deljena odgovornost - neprilagojena hitrost vožnje - stopnja krivde - soprispevek k nastanku škode - delna razbremenitev odgovornosti - nastanek in višina škode - nevarna situacija - nepravilno parkiranje - načelo zaupanja v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - nepremoženjska škoda - neznatna škoda - dejanska trditvena in dokazna podlaga - neizvedba dokaza
Krivda imetnikov motornih vozil se upošteva zgolj kot enega od kriterijev za porazdelitev odgovornosti, prispevek k nastali škodi pa se ovrednoti po oceni vseh okoliščin primera in pri tem da ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nastalo škodo, ob upoštevanju teže kršitev cestnoprometnih predpisov udeleženih voznikov in stopnje nevarnosti, ki izhaja iz posameznega motornega vozila.
Tožnik je kvečjemu utrpel neznatno škodo, ki pa ni pravno priznana. To velja tudi za odškodninski zahtevek za strah, saj tožnik že v svoji dejstveni podlagi ni zatrjeval, da bi utrpel takšen strah, ki bi bil podlaga za prisojo odškodnine.
ZZZDR člen 20, 105. DZ člen 26, 138, 141, 183, 290.
razveljavitev zakonske zveze - uporaba zakona - veljavnost zzzdr - Družinski zakonik (DZ) - skupno starševstvo - starševska skrb - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki mladoletnega otroka s starši - obseg in način izvajanja stikov - določitev preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - preživninsko breme - vpliv stikov na preživninsko breme
Zakonska zveza med pravdnima strankama je glede na določbo 20. člena ZZZDR neveljavna, saj zakonska zveza, ki jo je tožnica v ZDA sklenila z D. D., še ni prenehala.
Pravilna je odločitev o zaupanju mld. A. v varstvo in vzgojo obema staršema. Res sodna praksa o vprašanju začetka uporabe materialnopravnih določb DZ ni enotna. Vendar pa je bilo že v več odločitvah pritožbenih sodišč zavzeto stališče, da mora sodišče od uveljavitve DZ uporabljati materialnopravne določbe DZ, prvi odstavek 290. člena DZ pa se nanaša na vprašanje pristojnosti.
Deklica bo z vsakim od staršev preživela približno enako časa, izmenjave pa bodo pretežno potekale v vrtcu oz. v šoli, kar bo zmanjšalo možnosti za nastanek konfliktnih situacij med staršema v dekličini prisotnosti.
Odločitev, da toženec prevzema večji delež preživninskega bremena, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00053582
ZST-1 člen 31, 31/1, 34a. ZPP člen 32, 32/1, 44, 44/1, 44/3. ZD člen 28.
taksna obveznost - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spora - pravilnost odmere - sklep o stvarni nepristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrednost darila
Če se na podlagi ugovora stranke zoper taksni nalog ugotovi, da je taksna obveznost napačno odmerjena, sodišče ugovoru ugodi, plačilni nalog razveljavi in določi novo višino takse, taksnemu zavezancu pa pošlje nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru (prvi in drugi odstavek 34.a člena ZST-1).
Utemeljen je pritožbeni dvom o pravilnosti odmerjene sodne takse.
Tožnici sta s tožbo uveljavili nedenarni zahtevek. ZPP določa, da je v takem primeru odločilna vrednost spora, navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena). Kadar navede očitno prenizko ali previsoko vrednost spora in je to pomembno za stvarno pristojnost, sodišče o njej odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP). Podobno pooblastilo je dano sodišču v ZST-1 za primer, da se pojavi utemeljen sum o prenizki vrednosti spora. Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri (prvi odstavek 31. člena ZST-1).
Okrajno sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, ni sprejelo odločitve o vrednosti spora. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da zato pravnomočnost sklepa o stvarni nepristojnosti preprečuje okrožnemu sodišču le, da kot vrednost spora določi vrednost, ki ne presega 20.000 EUR (kar je po prvem odstavku 32. člena ZPP meja za pristojnost okrajnega sodišča).
ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/2, 177, 177/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 8, 236.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 4, 4/2.
regres za letni dopust - pobotni ugovor - voznik - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - protipravnost - nastanek škode - nasprotna tožba - plačilo dnevnic
Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo podatkom o vožnjah v pregledu aktivnosti voznika, čeprav se vsebina te listine nekoliko razlikuje od listine - protokol aktivnosti voznika. Toženka v pritožbi neutemeljeno opozarja na razlike in zmotno meni, da prav zaradi razlik sodišče prve stopnje nobene izmed listin ne bi smelo upoštevati. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo, pri čemer je kot ključno pravilno upoštevalo, da bi bili podatki o vožnjah tožnika navedeni v potnih nalogih, ki jih kljub sklepu sodišča toženka, ki bi jih bila dolžna hraniti, ni predložila. V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje za vsak mesec posebej konkretno utemeljilo število dnevnic, ki tožniku pripadajo, in njihovo višino, pri čemer je upoštevalo, da je že tožnik utesnil svoj zahtevek na način, da je za tiste dni, za katere iz listine ni razvidno, v kateri državi je bil, zahteval dnevnice v nižji višini, kot je določena za države vzhodne Evrope.
ZPP člen 7, 339, 339/1.. ZObr člen 97f.. ZDR-1 člen 156.
tedenski počitek - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - slovenska vojska - razpravno načelo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje z ugotovitvami o vsebini tožnikovih nalog na dneve, ko bi moral biti prost, preseglo njegovo trditveno podlago (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 7. člena ZPP), in da v posledici zmotnih materialnopravnih izhodišč glede narave in vsebine delovnih zadolžitev, ki pomenijo kršitev tedenskega počitka, ni celovito ugotovilo relevantnega dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00054604
URS člen 23, 157, 157/1. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1. OZ člen 134, 134/1. ZS člen 99, 101. ZPP člen 1.
pristojnost pravdnega sodišča - razmejitev pristojnosti med rednim in upravnim sodiščem - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - pravica do izobraževanja - prenehanje kršitev osebnostnih pravic - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa - nezakonitost odloka - sklep o nepristojnosti - pravica do sodnega varstva
Tudi iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik zahteva pravno varstvo zaradi ravnanja prvo toženke, ki je sprejela protizakonite in nepotrebne oblastne akte (ukrepe), zoper drugo toženko pa iz razloga, ker te ukrepe izvaja in ker tožniku ne zagotavlja ustreznega šolanja (izobraževanja) od doma, kar vse posledično predstavlja nedopusten poseg v njegove ustavne pravice, kar dopušča vrednostno sintezo, da pravovarstveni nedenarni zahtevek nima civilnopravnega značaja. Prva toženka in posredno druga toženka sta s predpisi, za katere tožnik zatrjuje, da so nezakoniti, uresničevali javni interes (ex iure imperii). V sporno razmerje sta vstopili kot oblastna organa, zato se to razmerje ne ureja po pravilih obligacijskega prava.
Zakon o upravnem sporu daje učinkovito sodno varstvo za ureditev pravnega razmerja, kot ga uveljavlja tožnik, s tem, ko zatrjuje, da je zaradi (oblastnega) delovanja nosilcev oblasti prišlo do kršitev njegovih pravic v procesu osnovnošolskega izobraževanja po ZOsn.
Sodišče v pravdnem postopku ne odloča o zakonitosti predpisov oziroma aktov državnih organov in jih tudi ne odpravlja. Delovno področje pravdnega sodišča v konkretnem primeru je presoja odškodnine, delovno področje upravnega sodišča pa odločanje o zakonitosti predpisov in ureditev razmerja, s tem, da mora upravno sodišče pri ureditvi razmerja, če ugotovi nezakonitost akta, upoštevati javni interes, kar pa pomeni, da lahko uredi razmerje tudi na način, da ne odpravi prizadetost pravnega položaja tožnika. Ob taki razmejitvi pristojnost obeh sodišč, se izkaže kot logična zakonska ureditev, da sodišče v upravnem sporu lahko napoti tožnika na pravdo, kjer se bo odločalo o njegovem zahtevku, da se povrne škoda. Pri odločanju o škodi pa pravdno sodišče ne more presojati zakonitosti upravnega akta, ker je to presojo že opravilo stvarno pristojno upravno sodišče v upravnem sporu.
Iz prvostopenjskega sklepa izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zaradi hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepno oziroma iz hude malomarnosti. Sodišče prve stopnje je povzelo bistvo očitane hujše kršitve, ki je v tem, da je bila 8. 12. 2021 pri tožniku na delu ugotovljena prisotnost 0,04 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Slednje za tožnika očitno ni sporno, saj tudi v pritožbi navaja, da je to dejanje priznal. Prvostopenjsko sodišče je nadalje ugotovilo, da je bilo tožniku vročeno vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo in da je pravico do zagovora izkoristil. Pravilno je tudi obrazložilo, da negativno mnenje sindikata k podaji odpovedi za presojo njene zakonitosti ni odločilno. Ker glede na navedeno iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bila izredna odpoved nezakonita iz formalnega vidika ali da bi bila podana iz očitno neutemeljenega razloga, je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka ni izkazana verjetnost tožnikove terjatve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Nova delavca sta bila zaposlena na istem delovnem mestu, kot je bil tožnik, kar pomeni, da je obseg dela, ki se opravlja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za to delovno mesto, ostajal povečan. Povečan je bil vsaj od leta 2018, ko je tožnik delo opravljal kot napoteni delavec, pa vse do leta 2020 in še naprej. To ob ugotovljeni visoki volativnosti proizvodnje toženke potrjuje, da obseg dela ni bil začasno povečan, da bi bila sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnikom zakonita.
pridobitev položaja udeleženca - nasprotni udeleženci - krog udeležencev postopka - razširitev tožbe na novega toženca - nepravdni postopek
Pritožnikovo strinjanje ni pogoj za pridobitev položaja nasprotnega udeleženca. Zanj zadostuje, da je predlagatelj določeno osebo navedel kot osebo, zoper katero vlaga predlog.
Z zakonsko določenim krogom udeležencev (22. člen ZNP-1), pogojenim z naravo nepravdnega postopka, določba 191. člena ZPP, ki razširitev tožbe na novega toženca pogojuje z njegovim soglasjem, ni združljiva in zato njena uporaba v nepravdnem postopku ne pride v poštev.
spor majhne vrednosti - plačilo šolnine - doktorat znanosti - zavrnitev doktorata - ustavne pravice - izpolnitev obveznosti
Podelitev doktorskega naziva ni ustavno zagotovljena človekova pravica in se sodišču ni bilo treba ukvarjati z uravnoteženjem nasproti si stoječih ustavnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00053657
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. ZPIZ-2 člen 190a. ZOZP člen 18.
regresni odškodninski zahtevek - regresni zahtevek ZPIZ - povrnitev premoženjske škode - družinska pokojnina - prispevki iz socialnega zavarovanja - pobotni ugovor - oblikovanje pobotnega ugovora - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - višina terjatve - obstoj terjatev - obstoj v pobot uveljavljane terjatve - odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - učinkovanje - zaključek glavne obravnave
Pritožbeno sodišče je po vpogledu v izvensodne poravnave ugotovilo, da se poravnave po vsebini nanašajo na škodo, ki je tožniku nastala do konca leta 2012. Iz zapisa „škoda“ v poravnavah ne izhaja, da se plačilo nanaša le in zgolj na škodo iz naslova izplačanih družinskih pokojnin. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi vsebine poravnav zaključilo, da tožnik ni izkazal, da se plačani zneski nanašajo izključno na plačilo škode iz naslova izplačanih družinskih pokojnin. Sama vsebina regresnih zahtevkov, v katerih je tožnik od zavarovalnice zahteval izplačilo škode iz tega naslova, pa ni odločilna za presojo vsebine sklenjenih poravnav. Za presojo, kaj je bilo na podlagi sodnih poravnav tožniku izplačano, je odločilna vsebina poravnave. Iz nje pa jasno izhaja, da plačani zneski zajemajo škodo, nastalo do 31. 12. 2012. V ta okvir pa po presoji pritožbenega sodišča sodi tudi škoda, ki je tožniku nastala zaradi izgube prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker besedilo poravnav ne omogoča zaključka, da se po poravnavah plačani zneski nanašajo le na plačilo škode iz naslova družinskih pokojnin, je pobotni ugovor toženca utemeljen.
Terjatvi tožnika in toženca sodišče pobota do vzajemne višine terjatev. Po izrecni zahtevi tretjega odstavka 324. člena ZPP in tretjega odstavka 319. člena istega zakona mora izrek sodbe obsegati tudi odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, takšna odločba pa postane pravnomočna. O ugovoru pobota je mogoče odločiti le pod pogojem, da obe terjatvi v času odločanja sodišča še obstajata – ko nastopijo časovne meje pravnomočnosti sodbe – to pa je trenutek zadnje glavne obravnave. Trenutek, ko se terjatvi pobotata, je trenutek, ko sodišče odloči o obstoju pobotne terjatve, to pa je dan izdaje sodbe. Sodna odločba, v kateri sodišče odloči tudi o ugovoru pobota in sodno pobota medsebojni terjatvi pravdnih strank, lahko učinkuje le za naprej, zato se pobot opravi na dan zaključka glavne obravnave. Zaključek glavne obravnave pa je dan izdaje izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje
ZDR-1 člen 128, 131.. ZDSS-1 člen 38, 38/1.. ZPP člen 154, 154/3.
regres za letni dopust - dodatek za nočno in nedeljsko delo - nedenarna nadomestna dajatev - neenakomerno razporejen delovni čas - vrednostni bon
Okoliščine tega spora ne utemeljujejo zaključka, da je delo tožnika, opravljeno v nočnem času, šteti za samovoljno. Tožnik je izpovedal, da je dobil nalogo opraviti prevoz. Čeprav res ni bilo določeno, kdaj naj razklada, pa je bilo določeno, kdaj mora opraviti ponoven naklad in temu dejstvu je moral prilagoditi celotno vožnjo. Pojasnil je, da je moral sam izračunati, kako bo vozil, kar je po presoji pritožbenega sodišča skladno z napotilom v pogodbi o zaposlitvi o tem, da mora tožnik na mednarodnih progah skrbeti za lastno razporeditev delovnega časa, upoštevajoč predpisan postanek in počitek.
V 131. členu ZDR-1 ni podlage za to, da bi delodajalec obveznost iz naslova plačila regresa za letni dopust lahko izpolnil z nedenarno dajatvijo (Pdp 548/2016, Pdp 356/2017). Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da je bil dogovor o izplačilu v vrednostnih bonih sklenjen s svetom delavcev. Kot izhaja iz prvostopenjske sodbe, takega dogovora toženec niti ni predložil, niti ne izhaja iz izvedenih dokazov.
ZD člen 163, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep o dedovanju - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - stranke v zapuščinskem postopku - položaj stranke - pravica iz zapuščine
Stranka v smislu ZD so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
Pritožnica ni dedinja, niti ne uveljavlja druge pravice iz zapuščine. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je v pravnem razmerju le do zapustnikovega dediča. Navedeno ji ne daje položaja stranke in s tem pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
ZOPNI člen 2, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 28, 28/1. ZIZ člen 58, 58/2.
začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - podaljšanje začasnega zavarovanja - hitrost postopka zavarovanja - kataloško kaznivo dejanje - premoženje nezakonitega izvora - trditveno in dokazno breme
Dokazni standard za odločanje v postopku zavarovanja je nižji kot pri izdaji sodbe. Zadošča standard verjetnosti. Ker mora sodišče postopek zavarovanja izvesti hitro, odloči o izpolnjenosti zakonskih pogojev z izdajo začasne odredbe na podlagi tistih dokazov, katerih izvedba je čim hitrejša. To so praviloma listinski dokazi. Izvajanje ustnih dokazov je praviloma pridržano za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi.
Po prvi alineji prvega odstavka 20. člena ZOPNI je za začasno zavarovanje pravno relevantno zgolj dejstvo, da je bil dokazni standard utemeljenih razlogov za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja podan (vsaj) v času predkazenskega postopka. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da je bilo temu pogoju zadoščeno z izdajo odredbe o hišni preiskavi v predkazenskem postopku z dne 13. 3. 2020, ki je bila izdana pred sklepom o uvedbi preiskave zaradi sume storitve poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja, na katerega se opira pritožnik. Za začasno zavarovanje zadošča, da so ob izdaji odredbe za hišno in osebno preiskavo bili ugotovljeni utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega dejanja in ni treba, da bi bili potrjeni tudi v nadaljnji preiskavi ali v kazenskem postopku.
Po ZOPNI se odvzame premoženje, ki je bilo pridobljeno na nezakonit način (2. člena ZOPNI). Zakon ne zahteva, da bi bilo to premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, zlasti ne s kataloškim kaznivim dejanjem, ki je bilo odločilno za pričetek postopka finančne preiskave kot predhodne faze postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI, kateri sledi sodni (pravdni) postopek. Za odvzem premoženja nezakonitega izvora zadošča (kakršna koli) nezakonitost.