ZPP člen 7, 339, 339/1.. ZObr člen 97f.. ZDR-1 člen 156.
tedenski počitek - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - slovenska vojska - razpravno načelo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje z ugotovitvami o vsebini tožnikovih nalog na dneve, ko bi moral biti prost, preseglo njegovo trditveno podlago (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 7. člena ZPP), in da v posledici zmotnih materialnopravnih izhodišč glede narave in vsebine delovnih zadolžitev, ki pomenijo kršitev tedenskega počitka, ni celovito ugotovilo relevantnega dejanskega stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba sodbe - prepoved diskriminacije - nezakonita odpoved
Toženec zmotno meni, da ni dolžan obrazložiti, zakaj je podal odpoved prav tožnici. Delodajalec je dolžan na konkretne tožbene trditve o kršitvi prepovedi diskriminacije že v okviru trditvenega bremena konkretno pojasniti, zakaj je izmed več delavcev izbral prav tožnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem sporu toženec npr. navajal, da bi v primeru, če bi ravnal diskriminatorno, podal odpoved delavcem, ki so koristili bolniški stalež v breme toženca in ne v breme države kot tožnica, ter so bili zanj večje breme kot tožnica tudi z vidika organizacije dela. Ni pa v ničemer obrazložil, zakaj je izmed 15 delavcev podal odpoved prav tožnici. Podobno velja za dokazni postopek, saj prokurist ni znal z ničemer obrazložiti, zakaj je bila za presežno izbrana prav tožnica. Navedeno utemeljuje zaključek, da toženec v zvezi s tem, da ni storil očitane kršitve prepovedi diskriminacije, ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00054604
URS člen 23, 157, 157/1. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1. OZ člen 134, 134/1. ZS člen 99, 101. ZPP člen 1.
pristojnost pravdnega sodišča - razmejitev pristojnosti med rednim in upravnim sodiščem - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - pravica do izobraževanja - prenehanje kršitev osebnostnih pravic - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa - nezakonitost odloka - sklep o nepristojnosti - pravica do sodnega varstva
Tudi iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik zahteva pravno varstvo zaradi ravnanja prvo toženke, ki je sprejela protizakonite in nepotrebne oblastne akte (ukrepe), zoper drugo toženko pa iz razloga, ker te ukrepe izvaja in ker tožniku ne zagotavlja ustreznega šolanja (izobraževanja) od doma, kar vse posledično predstavlja nedopusten poseg v njegove ustavne pravice, kar dopušča vrednostno sintezo, da pravovarstveni nedenarni zahtevek nima civilnopravnega značaja. Prva toženka in posredno druga toženka sta s predpisi, za katere tožnik zatrjuje, da so nezakoniti, uresničevali javni interes (ex iure imperii). V sporno razmerje sta vstopili kot oblastna organa, zato se to razmerje ne ureja po pravilih obligacijskega prava.
Zakon o upravnem sporu daje učinkovito sodno varstvo za ureditev pravnega razmerja, kot ga uveljavlja tožnik, s tem, ko zatrjuje, da je zaradi (oblastnega) delovanja nosilcev oblasti prišlo do kršitev njegovih pravic v procesu osnovnošolskega izobraževanja po ZOsn.
Sodišče v pravdnem postopku ne odloča o zakonitosti predpisov oziroma aktov državnih organov in jih tudi ne odpravlja. Delovno področje pravdnega sodišča v konkretnem primeru je presoja odškodnine, delovno področje upravnega sodišča pa odločanje o zakonitosti predpisov in ureditev razmerja, s tem, da mora upravno sodišče pri ureditvi razmerja, če ugotovi nezakonitost akta, upoštevati javni interes, kar pa pomeni, da lahko uredi razmerje tudi na način, da ne odpravi prizadetost pravnega položaja tožnika. Ob taki razmejitvi pristojnost obeh sodišč, se izkaže kot logična zakonska ureditev, da sodišče v upravnem sporu lahko napoti tožnika na pravdo, kjer se bo odločalo o njegovem zahtevku, da se povrne škoda. Pri odločanju o škodi pa pravdno sodišče ne more presojati zakonitosti upravnega akta, ker je to presojo že opravilo stvarno pristojno upravno sodišče v upravnem sporu.
ZZZDR člen 20, 105. DZ člen 26, 138, 141, 183, 290.
razveljavitev zakonske zveze - uporaba zakona - veljavnost zzzdr - Družinski zakonik (DZ) - skupno starševstvo - starševska skrb - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki mladoletnega otroka s starši - obseg in način izvajanja stikov - določitev preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - preživninsko breme - vpliv stikov na preživninsko breme
Zakonska zveza med pravdnima strankama je glede na določbo 20. člena ZZZDR neveljavna, saj zakonska zveza, ki jo je tožnica v ZDA sklenila z D. D., še ni prenehala.
Pravilna je odločitev o zaupanju mld. A. v varstvo in vzgojo obema staršema. Res sodna praksa o vprašanju začetka uporabe materialnopravnih določb DZ ni enotna. Vendar pa je bilo že v več odločitvah pritožbenih sodišč zavzeto stališče, da mora sodišče od uveljavitve DZ uporabljati materialnopravne določbe DZ, prvi odstavek 290. člena DZ pa se nanaša na vprašanje pristojnosti.
Deklica bo z vsakim od staršev preživela približno enako časa, izmenjave pa bodo pretežno potekale v vrtcu oz. v šoli, kar bo zmanjšalo možnosti za nastanek konfliktnih situacij med staršema v dekličini prisotnosti.
Odločitev, da toženec prevzema večji delež preživninskega bremena, je pravilna.
ZDR-1 člen 104, 104/1.. ZJSRS člen 2, 2/1, 16, 16/1, 18, 18/1, 18/2, 18/2-1, 19, 19/2, 19/3, 21, 21-1, 21-3, 23, 28, 28/1, 28/2, 28/4, 29.. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/4.. OZ člen 190, 279, 279/2.. ZUP člen 222, 222/1, 222/4, 256, 256/1.
insolventnost delodajalca - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prerekana terjatev - stečajni postopek - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Nad tožničinim delodajalcem je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek, zato ji je 29. 1. 2018 stečajna upraviteljica odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 104. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo 22. 2. 2018. Dne 30. 4. 2018 (vhodni žig) je Sklad prejel tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca.
V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da obstoj tega pogoja ni sporen. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018, v katerem sta bili prerekani tožničini terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, tožnica pa napotena na pravdo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila z izpodbijanima odločbama tožničina zahteva za priznanje pravic po ZJSRS utemeljeno zavrnjena, ker ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zaradi česar je njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika 11. 7. 2018 prenehala (prvi in četrti odstavek 300. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče s to presojo soglaša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00053529
OZ člen 3, 9. ZPP člen 8, 18, 46, 339, 339/2, 339/2-8. ZMZPP člen 19, 48. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 2, 22, 24. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3.
pogodbena obveznost - kršitev pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbe - izostanek pojasnilne dolžnosti - pooblastilo - mandatno razmerje - upravljalec - investicija - riziko poslovanja - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba prava - uporaba slovenskega prava - dogovor o pristojnosti sodišča - dogovor o uporabi tujega prava - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno s tem, ko je tožbo obravnavalo. Toženec namreč pristojnosti slovenskega sodišča ni ugovarjal. Ker bi bilo brez omenjenega dogovora o pristojnosti za sojenje pristojno slovensko sodišče, bi sodišče upoštevalo nepristojnost slovenskega sodišča oziroma dogovorjeno pristojnost tujega sodišča le na ugovor stranke, ne pa po uradni dolžnosti v smislu določbe tretjega odstavka 18. člena ZPP. Do pristojnosti slovenskega sodišča pripelje tudi Nova Luganska konvencija. Ker se je toženec spustil v postopek in ob tem ni ugovarjal pristojnosti slovenskega sodišča in ker ne gre za izključno pristojnost iz 22. člena te konvencije, je potrebno na podlagi 24. člena navedene konvencije zaključiti, da je toženec s tiho prorogacijo privolil v pristojnost slovenskega sodišča.
Sodišče je ravnalo pravilno tudi, ko je navkljub dogovoru o uporabi švicarskega materialnega prava, uporabilo slovensko pravo. Glede na to, da je tožnik kot pravno podlago navedel določbe OZ, toženec pa uporabi slovenskega prava ni nasprotoval, je na podlagi navedenega zaključiti, da sta stranki, vsaj s konkludentnim ravnanjem spremenili dogovor o uporabi prava in da sta se naknadno dogovorili za slovensko pravo.
Za rešitev obravnavane zadeve je treba odgovoriti na vprašanje, ali je toženec tožniku v okviru pojasnilne dolžnosti pojasnil, da bo v primeru dviga vseh razpoložljivih sredstev z računa izgubil sredstva, ki jih ima v pozicijah. Povedano drugače: odgovoriti je treba na vprašanje, ali je toženec tožniku pojasnil, da morajo imeti sredstva v odprtih pozicijah kritje na računu.
Zaradi selektivne dokazne ocene sodišča prve stopnje je onemogočen celovit pritožbeni preizkus sodbe.
prekluzivni rok - dejansko stanje - celovita dokazna ocena - nepopolno dejansko stanje - motenje posesti - motilno dejanje - nadaljevano motilno dejanje - protipravno dejanje - enomesečni rok za vložitev tožbe
Ker je sodišče prve stopnje napravilo zmotno materialno pravno presojo, da sta toženčevo parkiranje vozila na sporni poti 18. in 19. 7. 2020 ter nezmožnost tožnika odpirati vrtna vrata z daljinskim upravljalnikom 19. 7. 2020 posegli v dotedanji način izvrševanja tožnikove posesti na sporni poti, je napačno ugotovilo, da je 30 dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti iz 32. člena SPZ zaradi postavitve zabojnikov in onemogočanja ročnega odpiranja vrat iztekel že 18. 8. 2020.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - opravljanje dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi z dne 15. 4. 2019 za določen čas do 15. 5. 2019, v kateri ni naveden razlog za zaposlovanje za določen čas. Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnica ni predložila nobenega dokaza, da je na delu ostala po poteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba. To ne drži, tožnica, ne le da je dokaze predložila, pred sodiščem prve stopnje je opravljanje dela, ki ni bilo samovoljno, tudi po 15. 5. 2019 dokazala. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se pogodba za določen čas, sklenjena med pravdnima strankama, šteje za pogodbo za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
Iz prvostopenjskega sklepa izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zaradi hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepno oziroma iz hude malomarnosti. Sodišče prve stopnje je povzelo bistvo očitane hujše kršitve, ki je v tem, da je bila 8. 12. 2021 pri tožniku na delu ugotovljena prisotnost 0,04 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Slednje za tožnika očitno ni sporno, saj tudi v pritožbi navaja, da je to dejanje priznal. Prvostopenjsko sodišče je nadalje ugotovilo, da je bilo tožniku vročeno vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo in da je pravico do zagovora izkoristil. Pravilno je tudi obrazložilo, da negativno mnenje sindikata k podaji odpovedi za presojo njene zakonitosti ni odločilno. Ker glede na navedeno iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bila izredna odpoved nezakonita iz formalnega vidika ali da bi bila podana iz očitno neutemeljenega razloga, je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka ni izkazana verjetnost tožnikove terjatve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Nova delavca sta bila zaposlena na istem delovnem mestu, kot je bil tožnik, kar pomeni, da je obseg dela, ki se opravlja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za to delovno mesto, ostajal povečan. Povečan je bil vsaj od leta 2018, ko je tožnik delo opravljal kot napoteni delavec, pa vse do leta 2020 in še naprej. To ob ugotovljeni visoki volativnosti proizvodnje toženke potrjuje, da obseg dela ni bil začasno povečan, da bi bila sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnikom zakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00053657
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. ZPIZ-2 člen 190a. ZOZP člen 18.
regresni odškodninski zahtevek - regresni zahtevek ZPIZ - povrnitev premoženjske škode - družinska pokojnina - prispevki iz socialnega zavarovanja - pobotni ugovor - oblikovanje pobotnega ugovora - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - višina terjatve - obstoj terjatev - obstoj v pobot uveljavljane terjatve - odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - učinkovanje - zaključek glavne obravnave
Pritožbeno sodišče je po vpogledu v izvensodne poravnave ugotovilo, da se poravnave po vsebini nanašajo na škodo, ki je tožniku nastala do konca leta 2012. Iz zapisa „škoda“ v poravnavah ne izhaja, da se plačilo nanaša le in zgolj na škodo iz naslova izplačanih družinskih pokojnin. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi vsebine poravnav zaključilo, da tožnik ni izkazal, da se plačani zneski nanašajo izključno na plačilo škode iz naslova izplačanih družinskih pokojnin. Sama vsebina regresnih zahtevkov, v katerih je tožnik od zavarovalnice zahteval izplačilo škode iz tega naslova, pa ni odločilna za presojo vsebine sklenjenih poravnav. Za presojo, kaj je bilo na podlagi sodnih poravnav tožniku izplačano, je odločilna vsebina poravnave. Iz nje pa jasno izhaja, da plačani zneski zajemajo škodo, nastalo do 31. 12. 2012. V ta okvir pa po presoji pritožbenega sodišča sodi tudi škoda, ki je tožniku nastala zaradi izgube prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker besedilo poravnav ne omogoča zaključka, da se po poravnavah plačani zneski nanašajo le na plačilo škode iz naslova družinskih pokojnin, je pobotni ugovor toženca utemeljen.
Terjatvi tožnika in toženca sodišče pobota do vzajemne višine terjatev. Po izrecni zahtevi tretjega odstavka 324. člena ZPP in tretjega odstavka 319. člena istega zakona mora izrek sodbe obsegati tudi odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, takšna odločba pa postane pravnomočna. O ugovoru pobota je mogoče odločiti le pod pogojem, da obe terjatvi v času odločanja sodišča še obstajata – ko nastopijo časovne meje pravnomočnosti sodbe – to pa je trenutek zadnje glavne obravnave. Trenutek, ko se terjatvi pobotata, je trenutek, ko sodišče odloči o obstoju pobotne terjatve, to pa je dan izdaje sodbe. Sodna odločba, v kateri sodišče odloči tudi o ugovoru pobota in sodno pobota medsebojni terjatvi pravdnih strank, lahko učinkuje le za naprej, zato se pobot opravi na dan zaključka glavne obravnave. Zaključek glavne obravnave pa je dan izdaje izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje
Tožnica je po pravilni odmeri za pravdo potrebnih stroškov, upoštevaje določbe OT, upravičena do nižjih stroškov, in sicer v skupni višini 750 točk, v kar so zajeti neutemeljeno priznani stroški za pregled listin, urnina in previsoki stroški za zastopanje na naroku dne 18. 10. 2021 ter s tem povezani materialni stroški (2 %).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba - pravica do pritožbe - pravni pouk - sodna taksa - plačilo sodne takse - domneva o umiku pritožbe
Ker toženec sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ki se nanaša na tožbo, neprerekano ni poravnal, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilo štelo za umaknjeno, pritožbene navedbe, da je pritožbo brez vsakršnih utemeljenih zadržkov zavrglo, pa so neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056434
URS člen 26, 26/1, 135. ZDT-1 člen 19, 185, 185/1, 185/1-2, 219, 219/3. ZDOdv člen 12, 12/1, 12/4. ZKP člen 45, 45/1, 45/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - duševno trpljenje zaradi izvedbe in teka kazenskega postopka - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku
Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločbe pristojnega organa, pa te odločbe ne izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem pretrga vzročno zvezo med morebitnim očitanim protipravnim ravnanjem in škodo.
Glede na to, da je pooblastilo za zastopanje državne odvetnice podano v 12. členu ZDOdv, je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da državna odvetnica, ki je v postopku zastopala toženko, za njeno zastopanje ni imela pooblastila in da bi jo moral za zastopanje toženke pooblastiti generalni državni odvetnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00053582
ZST-1 člen 31, 31/1, 34a. ZPP člen 32, 32/1, 44, 44/1, 44/3. ZD člen 28.
taksna obveznost - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spora - pravilnost odmere - sklep o stvarni nepristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrednost darila
Če se na podlagi ugovora stranke zoper taksni nalog ugotovi, da je taksna obveznost napačno odmerjena, sodišče ugovoru ugodi, plačilni nalog razveljavi in določi novo višino takse, taksnemu zavezancu pa pošlje nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru (prvi in drugi odstavek 34.a člena ZST-1).
Utemeljen je pritožbeni dvom o pravilnosti odmerjene sodne takse.
Tožnici sta s tožbo uveljavili nedenarni zahtevek. ZPP določa, da je v takem primeru odločilna vrednost spora, navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena). Kadar navede očitno prenizko ali previsoko vrednost spora in je to pomembno za stvarno pristojnost, sodišče o njej odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP). Podobno pooblastilo je dano sodišču v ZST-1 za primer, da se pojavi utemeljen sum o prenizki vrednosti spora. Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri (prvi odstavek 31. člena ZST-1).
Okrajno sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, ni sprejelo odločitve o vrednosti spora. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da zato pravnomočnost sklepa o stvarni nepristojnosti preprečuje okrožnemu sodišču le, da kot vrednost spora določi vrednost, ki ne presega 20.000 EUR (kar je po prvem odstavku 32. člena ZPP meja za pristojnost okrajnega sodišča).
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00056431
ZPrCP člen 45, 45/1, 63, 63/1, 63/4, 65, 65/4-12, 71, 71/7, 103, 103/3. ZPP člen 216. OZ člen 154, 154/2.
škodni dogodek - prometna nesreča - trčenje traktorja in osebnega avtomobila - cestni promet - deljena odgovornost - neprilagojena hitrost vožnje - stopnja krivde - soprispevek k nastanku škode - delna razbremenitev odgovornosti - nastanek in višina škode - nevarna situacija - nepravilno parkiranje - načelo zaupanja v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - nepremoženjska škoda - neznatna škoda - dejanska trditvena in dokazna podlaga - neizvedba dokaza
Krivda imetnikov motornih vozil se upošteva zgolj kot enega od kriterijev za porazdelitev odgovornosti, prispevek k nastali škodi pa se ovrednoti po oceni vseh okoliščin primera in pri tem da ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nastalo škodo, ob upoštevanju teže kršitev cestnoprometnih predpisov udeleženih voznikov in stopnje nevarnosti, ki izhaja iz posameznega motornega vozila.
Tožnik je kvečjemu utrpel neznatno škodo, ki pa ni pravno priznana. To velja tudi za odškodninski zahtevek za strah, saj tožnik že v svoji dejstveni podlagi ni zatrjeval, da bi utrpel takšen strah, ki bi bil podlaga za prisojo odškodnine.
pridobitev položaja udeleženca - nasprotni udeleženci - krog udeležencev postopka - razširitev tožbe na novega toženca - nepravdni postopek
Pritožnikovo strinjanje ni pogoj za pridobitev položaja nasprotnega udeleženca. Zanj zadostuje, da je predlagatelj določeno osebo navedel kot osebo, zoper katero vlaga predlog.
Z zakonsko določenim krogom udeležencev (22. člen ZNP-1), pogojenim z naravo nepravdnega postopka, določba 191. člena ZPP, ki razširitev tožbe na novega toženca pogojuje z njegovim soglasjem, ni združljiva in zato njena uporaba v nepravdnem postopku ne pride v poštev.
spor majhne vrednosti - plačilo šolnine - doktorat znanosti - zavrnitev doktorata - ustavne pravice - izpolnitev obveznosti
Podelitev doktorskega naziva ni ustavno zagotovljena človekova pravica in se sodišču ni bilo treba ukvarjati z uravnoteženjem nasproti si stoječih ustavnih pravic.
zavrženje pritožbe kot prepozne - vloga poslana nepristojnemu sodišču - krajevna pristojnost - predlog za podaljšanje roka
Pritožba je pravočasno vložena le, če je pravočasno izročena pristojnemu sodišču, razen če gre za izjemo iz desetega odstavka 112. člena ZPP. Če stranka pritožbo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. To velja tudi za primer napake pri krajevni pristojnosti, kot je bilo to v konkretni zadevi (ko je tožeča stranka vlogo poslala Okrožnemu sodišču v Krškem namesto Okrožnemu sodišču v Ljubljani).
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Neogibnost pripora kot skrajnega osebnega omejevalnega ukrepa za zagotovitev varnosti ljudi je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo pod točko 11 izpodbijanega sklepa. Izrecno je izpostavilo, da milejši ukrepi po ZKP (hišni pripor ali prepoved približanja) ne pridejo v poštev, ker bi se obdolženec lahko vrnil le nazaj v dom upokojencev.