KZ-1 člen 199, 199/1, 199/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
zaposlovanje na črno - zakonski znaki kaznivega dejanja - prijava delavca v zavarovanje - pogodba o zaposlitvi - čas storitve - kolektivno kaznivo dejanje - blanketna norma
S tem, ko se v nasprotju s predpisi omogoči delo brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali ustrezne pogodbe civilnega prava, storilec izpolni izvršitveno ravnanje v celoti in je zato to tudi čas izvršitve kaznivega dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00054522
ZFPPIPP člen 257, 270, 270/1, 270/2, 275. OZ člen 255. ZZK-1 člen 243.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja - stečajni postopek - začetek stečaja - izbrisna tožba - procesne predpostavke - darilna pogodba - neodplačni prenos premoženja - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - oblikovalni zahtevek - pravice upnika
Z začetkom stečajnega postopka upniki nimajo več pravice izpodbijati pravna dejanja dolžnikov po določbah OZ, ampak le še po določbah ZFPPIPP.
Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ.
prodajna pogodba - kompenzacija - pobot - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pavšalni pritožbeni očitki - opredelitev do vseh izvedenih listinskih dokazov - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
S pritožbeno trditvijo, da toženka ni prejela računa št. 1100-1100-17105846 v višini 109,80 EUR, pritožnica izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Z uveljavljanjem tega pritožbenega razloga pritožnica v sporu majhne vrednosti ne more uspeti.
pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - psihiatrično izvedensko mnenje
Prepričanje nasprotne udeleženke, da zdravljenja v nadzorovani obravnavi ne potrebuje več, ker ambulantno obiskuje psihiatra, se več ne ogroža in ni do nikogar več nasilna ter ima stroške redno plačane, ni mogoče slediti. Nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v mnenju izvedenke psihiatrične stroke.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - uporaba stanovanja - obstoj služnosti - služnostna pravica stanovanja - obremenitev nepremičnine - nakup na javni dražbi - nakup idealnega deleža - solastnina na nepremičnini - uporaba solastne stvari - upravičenja solastnika - privolitev v lastno prikrajšanje - prostovoljna neuporaba solastnega dela nepremičnine
Tožnik bi moral za ugoditev tožbenemu zahtevku zatrjevati in dokazati, da stvari proti svoji volji ni uporabljal in da v tak način uporabe stvari ni privolil.
Ravnanja solastnikov je treba presojati celovito. Le tako je mogoče presoditi, ali solastnik prostovoljno ni souporabljal solastne stvari, ali pa je bil iz souporabe izključen proti svoji volji.
Odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje je eden izmed pogojev, ki morajo biti kumulativno podani za uspešno uveljavljanje terjatve iz naslova uporabnine.
MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055725
ZMZ-1 člen 50, 50/2-2. URS člen 26, 34. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 1.
škodni dogodek - denarna odškodnina - vmesna sodba - mednarodna pristojnost - duševna bolezen - mednarodna zaščita - nastanitev v azilnem domu - namestitev v psihiatrično bolnišnico - protipravno ravnanje državnega organa - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - status prosilca za azil - obseg pravic - pravica do osebnega dostojanstva - izročitev
Z ravnanjem tožene stranke je bilo poseženo v tožnikovo temeljno človekovo pravico in sicer v pravico do človekovega dostojanstva. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno.
Prosilcem za mednarodno zaščito je potrebno pripadajoče pravice zagotavljati vse do dejanske izročitve.
ZPP člen 337, 337/1, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 15, 18, 18/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - odgovornost prodajalca za stvarne napake - predmet pogodbe - soglasje volj - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - pravno neodločilne trditve - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - neizvedba dokazov - dokaz z zaslišanjem prič
Ni bilo sporno, da je druga toženka sprejela Ponudbo tožeče stranke, na kateri so mere vsakega posameznega kosa senčil natančno specificirane. Tožeča stranka pa ni zatrjevala, da je med strankama obstajalo soglasje volj glede tega, da so mere senčil in s tem njihova površina na Ponudbi zgolj okvirne in da se bodo določile šele po montaži konstrukcije oz. vodil. Zgolj enostransko obvestilo o tem (ustno ali kot zapis na dobavnici) soglasja volj ne predstavlja.
Skladno z ustaljeno sodno prakso zahteva za izvedbo naroka ni podana že s samim predlogom za zaslišanje prič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054460
ZPP člen 451, 452, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 190, 190/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - nagibi za sklenitev pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - odpadla pravna podlaga - najem - odpoved rezervacije - epidemija - COVID-19 - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - nesporno dejstvo
Ker je podlaga pogodbe odpadla, je utemeljen zahtevek zaradi neupravičenosti pridobitve po tretjem odstavku 190. člena OZ.
odškodninska odgovornost - poseg v čast in dobro ime - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - kršitev osebnostnih pravic - protipraven poseg - pritožba zoper delo policista - izjava o dejstvih - vrednostna sodba
Pri toženčevi kritiki ne gre več le za razpravo o tožnikovem ravnanju in o stvari sami (ad rem), temveč je ta prešla na osebno raven (ad personam), kar predstavlja protipraven poseg v tožnikovo čast in dobro ime.
Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo okoliščine konkretnega primera, še zlasti, da so bile neresnične in protipravne trditve o dejstvih podane v pritožbi, namenjeni ravno presoji, ali so policisti pri obravnavi toženca ravnali korektno, da se je s temi izjavami seznanil zaprt in relativno ozek krog strokovne javnosti, da tožnik kot pomočnik komandirja policijske postaje v (lokalnem okolju) sodi med osebe, ki so dolžne v zvezi s svojim delom trpeti širše meje sprejemljive kritike, ter da tožnik ni trpel hujših in dolgotrajnejših duševnih bolečin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054451
KZ-1 člen 57, 57/3. ZKP člen 73, 101, 104, 104/1, 105, 105/2, 128, 128/6, 285c, 285c/1, 285c/2, 285c/4, 285č, 285č/6, 315, 315/2, 354, 354/1, 370, 370/1-4, 371, 371/1-11. OZ člen 186, 186/1, 374, 378.
predobravnavani narok - priznanje krivde - pripombe na zapisnik - zapisnik kot javna listina - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Višini zneska, določenega v okviru posebnega pogoja in prisojenega premoženjskopravnega zahtevka, se lahko tudi razlikujeta. Obtoženi je po priznanju krivde po obtožbi na predobravnavnem naroku pripoznal priglašen premoženjskopravni zahtevek z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Razlika med višinama zneskov določenega posebnega pogoja in prisojenega premoženjskopravnega zahtevka z zakonskimi zamudnimi obrestmi ne pomeni, da je izrek zaradi te razlike v nasprotju sam s seboj in nerazumljiv.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Pritožba spregleda, da tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje prejema tudi mesečne dohodke iz naslova obresti. Zaradi teh prihodkov, ki jim tožnik pritožbeno ne nasprotuje, pa tožnikovi povprečni mesečni dohodki močno presegajo dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057108
OZ člen 478, 590, 617. ZPSPP člen 1. ZPP člen 285.
skladišče - najemna pogodba - znižanje najemnine - stvarna napaka - zamakanje - višja sila - prekinitev postopka - združitev postopka - pomanjkljive trditve - zapolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - materialno procesno vodstvo
Postopek v zadevi I Pg 319/2018 se je začel pred obravnavano zadevo, kar pomeni, da bi odločitev o morebitni združitvi postopka morala biti sprejeta v zadevi I Pg 319/2018, ne pa v obravnavani zadevi. Tudi višje sodišče ocenjuje, da bi bila združitev postopkov sicer smiselna, tožeča stranka pa se je s tem, ko ni že v zadevi I Pg 319/2018 ob pobotnem ugovoru vložila tudi nasprotne tožbe, sama izpostavila temu, da zadevi morda ne bosta združeni v skupno obravnavanje. Glede na stanje stvari, in če v zadevi I Pg 319/2018 ne bo sprejet sklep o skupnem obravnavanju zahtevkov, pa višje sodišče ocenjuje, da je vsekakor prekinitev postopka na mestu, saj si je težko predstavljati različne odločitve o v bistvu istem zahtevku (za škodo zaradi zamakanja oziroma vdora vode).
Znižanje najemnine v Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) ni urejeno, zato se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika (OZ). Zakupnina se zniža v sorazmerju s tem, koliko je bila zaradi napak stvari raba omejena v primerjavi s tem, če stvar (skladišča) napak ne bi imela (478. člen OZ in 590. člen OZ). Enako velja tudi v primeru, ko bi imel najemnik pravico do znižanja najemnine zaradi višje sile po drugem odstavku 617. člena OZ. V obeh primerih je treba presoditi omejenost rabe v zakup vzete stvari, zato niti ni pomembno, ali je tožeča stranka uveljavljala le stvarno napako strehe ali tudi višjo silo.
Za presojo, v kolikšni meri je bila ovirana raba skladišč, so (glede na zgoraj navedeno pravno podlago) pomembne trditve, kdaj, kje in v kolikšni meri je prišlo do zamakanja oziroma vdora vode, kar bi šele lahko bila podlaga za to, da bi izvedenec ali cenilec sploh lahko ocenil, ali je prišlo do upoštevne omejitve rabe skladišč, katero od skladišč morda ni bilo primerno za rabo, za katero ga je najela tožeča stranka, in v kolikšni meri, s tem pa bi šele lahko prišlo do odločitve, ali je tožeča stranka dejansko upravičena do znižanja najemnine in v kolikšnem znesku.
Sodišče prve stopnje je glede parcele 2224/1 zmotno ugotovilo dejansko stanje in je delno zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbo 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ko ni ugotovilo, da to zemljišče v razmerju do stavbe predstavlja preteklo rabo in sedanjo rabo, da uporabniki stavbe vstopajo v stavbo pri vhodu na njeni vzhodni strani in vstopajo ter vozijo na njeno pripadajoče zemljišče na notranjem dvorišču.
Prvi nasprotni udeleženec ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje: da je bila stavba med 25. 7. 1997 v dejanski etažni lastnini in njeni deli v lastništvu različnih pravnih in fizičnih oseb na podlagi nakupov delov stanovanja v letih 1970, 1986 in po SZ med letoma 1991 in 1993, da je njegov pravni prednik Ž. d.o.o. moral vedeti, da je v času prenehanja družbene lastnine z uveljavitvijo ZLNDL 25. 7. 1997 zemljišče pripadalo stavbi in njenim vsakokratnim (etažnim) lastnikom in ne le njemu, prvi nasprotni udeleženec pa je kot prevzemna družba pridobil lastninsko pravico od tega pravnega prednika, da se prvi nasprotni udeleženec poslovno ukvarja z gospodarjenjem z objekti in mu pretekla nepremičninska zakonodaja ne more biti tuja. Glede na takšne neizpodbijane zaključke sodišča prve stopnje prvi nasprotni udeleženec zgolj z vztrajanjem v pritožbi, da je pridobil lastninsko pravico v dobri veri, ne more izpodbiti materialno pravne pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da mu je moglo in moralo biti znano, da dvorišče stavbe (vključno s pritožbeno spornimi zemljišči parc. št. od 2227/16 do 2227/51) v družbeni lastnini, ki je po namenu služilo stavbi in njenim vsakokratnim uporabnikom in lastnikom ob koncu družbene lastnine, ni izključno njegova lastnina.
Zmotna je trditev, da sta sedmi in osmi udeleženec dokazala lastništvo na garažah s predloženimi pogodbami. Dokaz o lastništvu nepremičnine je zemljiškoknjižni izpisek, saj je za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice poleg pravnega posla (pogodbe) vseskozi potreben pridobitni način, to je vpis v zemljiško knjigo. Tako je določal 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij (z veljavnostjo od 1. 9. 1980 do 31. 12. 2002) in pred njim paragraf 431 Občega državljanskega zakonika (ODZ), od 1. 1. 2003 dalje pa tako določa 49. člen Stvarnopravnega zakonika. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da s predloženimi listinami (odločba Ministrstva za finance - DURS za odmero davka, odločba o uporabnem dovoljenju, sklep o dedovanju, izpis iz katastra) ni dokazana pridobitev lastninske pravice.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - neunovčljivo premoženje - odlog plačila sodne takse
Če tožnika menita, da iz ugotovljenega obsega premoženja sodišče prve stopnje ni izvzelo prave nepremičnine, bi morala to v pritožbi izrecno, konkretno pojasniti, saj bi le takšen ugovor omogočil pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa.
V utemeljitev izpodbijane odločitve je sodišče prve stopnje med drugim navedlo, da tožnika lahko nepremičnine prodata ali vsaj oddata v najem in na tak način pridobita sredstva za plačilo dolgovane sodne takse. Pritožbena navedba, da gre za mrtvo premoženje, zaradi svoje pavšalnosti ne more pripeljati do drugačne odločitve v tej zadevi. Prav tako do drugačne odločitve ne more pripeljati pritožbena navedba, da se nepremično premoženje ne oddaja v najem. Trditev, da se nepremičnine ne oddajajo v najem, še ne pomeni, da jih ni mogoče oddati v najem.
Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke ne upošteva zgolj tisto premoženje, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji. Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov je torej na predlagatelju taksne oprostitve, pri čemer je dolžan podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v predlogu za oprostitev ali v njegovi dopolnitvi. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvalo, naj se opredelita glede nepremičnin v vrednosti 176.008,08 in 19.320,00 EUR, za katere je ugotovilo, da sta tožnika njihova lastnika oziroma solastnika, sta tožnika odgovorila zgolj to, da nepremičnine predstavljajo v naravi stanovanjsko hišo na naslovu, kjer tožnika skupaj z družino živita, ter kmetijska, gozdna in druga zemljišča, da jih uporabljata tožnika in da se nepremičnine ne oddajajo v najem. Iz takšnih trditev, razen glede nepremičnine, v kateri živita, ne izhaja, da tožnika z njimi ne moreta razpolagati, kakor tudi ne, da te nezmožnosti nista zakrivila sama po lastni volji. Zatorej je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je nepremičnine, v katerih tožnika ne prebivata, upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikov.
ZDR-1 člen 74, 74/2, 74/3, 88, 88/3, 115, 130, 130/1, 130/2, 166, 200, 200/3.. ZPP člen 8, 226, 226/1, 236, 286b, 337, 337/1.. ZMEPIZ-1 člen 30, 30/3.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 45, 45/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - fikcija vročitve - odklonitev sprejema - odškodnina za neizrabljen letni dopust - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - substanciranje dokaznega predloga - zmotna uporaba materialnega prava - povračilo stroškov za prehrano
Toženka je bila na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZMEPIZ-1 dolžna tožnici vročiti kopijo o odjavi iz zavarovanja v petnajstdnevnem roku od prenehanja delovnega razmerja. Opustitev te obveznosti ne vpliva na že učinkujočo fikcijo vročitve odpovedi in za odločitev v tem sporu ni bistvena. Prav tako ni bistveno, kako je glede priznanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti odločil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ter ali je tožnico na vložitev tožbe napotil Inšpektorat Republike Slovenije za zaposlovanje.
Sodišče prve stopnje je zahtevku iz naslova prehrane med delom ugodilo na podlagi presoje, da je imela tožnica na razpolago kuhinjo s pečico in mikrovalovno pečico, kjer si je lahko pripravila topli obrok in hrano, ki jo je toženka zagotavljala v okviru zajtrka za hotelske goste, pri čemer je kot bistveno izpostavilo še, da tožnica na kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s prehrano med delom ni opozarjala. Slednje ni bistveno, materialnopravna presoja, da je toženka tožnici na opisan način zagotovila prehrano med delom, pa je zmotna. Za odločitev je bistvena določba Kolektivne pogodbe za dejavnost gostinstva in turizma Slovenije, po kateri je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, če mu delodajalec ne zagotavlja toplega obroka ali če iz utemeljenih razlogov ne more uživati organizirane prehrane. Iz te določbe kolektivne pogodbe jasno izhaja, da je delodajalec tisti, ki mora zagotavljati topli obrok, ne pa le možnosti, da si ga delavec pripravi sam, pri čemer mora biti prehrana (ustrezno) organizirana.
zapuščinski postopek - vrnitev denarja v zapuščino - obseg zapuščine - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - razpolaganje brez soglasja drugega - zloraba zaupanja - darilni namen - dokazno breme - prejem darila
Tožnica dokaznega bremena ni izpolnila oziroma ni dokazala, da bi toženka z uporabo denarnih sredstev na materinem bančnem računu zlorabljala njeno zaupanje. Pritožbeno sodišče pritrjuje življenjskemu zaključku, da ni šlo za toženkino zlorabo materinega zaupanja, ampak nasprotno, da je zapustnica soglašala in zato vedela, da toženka z njenim denarjem razpolaga tudi za lastne potrebe in potrebe njenih družinskih članov.
Pritožba tožnika utemeljeno uveljavlja, da je postavil določen zahtevek (plačilo odškodnine v višini 20.000,00 EUR), predvsem pa, da je navedel dejstva, ki zahtevek utemeljujejo (navedbe o ravnanjih toženke oziroma škodi, ki jo je utrpel), predlagal pa je tudi dokaze (listine: opis dogodka z dne 15. 9. 2021, zdravstveni karton, odpoved pogodbe o zaposlitvi in druge; listine je predložil že s tožbo, dodatne listine z dopolnitvijo tožbe). Sodišče prve stopnje je zato tožbo v delu, v katerem se nanaša na odškodnino, neutemeljeno kot nepopolno zavrglo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00055838
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 273.. ZUP člen 224, 224/1.
imenovanje direktorja - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - dokončnost odločbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je ugovoru toženke zoper sklep o izdaji začasne odredbe ugodilo in predlog tožnika zavrnilo. Pri tem je sicer zmotno štelo, da na verjetnost obstoja terjatve ne vpliva dokončna odločba toženke, na podlagi katere je bil obnovljen postopek posebnega javnega natečaja za direktorja urada A. in v njegovem okviru odpravljena odločba o imenovanju tožnika na delovno mesto (položaj) direktorja urada A. V upravnem postopku ima dokončnost odločbe enak učinek kot pravnomočnost, z razliko, da dokončnost ni ovira za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu. Upravna odločba učinkuje praviloma, ko postane dokončna; z dokončnostjo lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 224. člena ZUP).