O navidezni pogodbi govorimo, kadar stranki hočeta, da posel nastane le navidez, na zunaj. Stranki torej nočeta, da bi nastopil pravni učinek iz navidezno sklenjenega pravnega posla. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prav to namen pravdnih strank. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da tožnikov zahtevek ne more biti utemeljen na podlagi pravil o posojilni pogodbi.
V obravnavani zadevi je tožnik tisti, ki nosi materialno dokazno breme. Ob ugotovitvi sodišč prve stopnje, da je tožencu v tem postopku s pričami uspelo izkazati, da mu je bil tožnik na podlagi preteklega skupnega poslovanja in v zvezi s tem povezanih dogovorov in ne na podlagi dogovora o dobičku dolžan plačilo spornih zneskov, bi tožnik, če bi želel uspeti z obogatitvenim zahtevkom, moral z dodatnimi trditvami in dokazi to ovreči. To pa mu po oceni sodišč prve in druge stopnje ni uspelo.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Golo prepisovanje zakonskega besedila in navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno ravnanje, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu prekrška.
kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove - odgovornost pro viribus hereditatis - zapuščina brez dedičev - stečaj zapuščine odgovornost cum viribus hereditatis - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je položaj države ob prehodu zapuščine nanjo bistveno podoben položaju dediča, je tudi odgovornost države za dolgove zapustnika enaka, kot je odgovornost dediča – država odgovarja pro viribus hereditatis; torej omejeno do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar ne samo s podedovanim, ampak tudi z lastnim premoženjem.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014388
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2-3, 50/3, 80. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39, 39/1, 39/6.
mednarodna zaščita - pritožba - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - pravni interes za tožbo - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - izbris iz evidence
Tožnik je z zapustitvijo azilnega doma (in zapustitvijo Republike Slovenije) s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo njegov pooblaščenec izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006663
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 41, 288, 288/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kriva ovadba – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti pri izpodbijanju odločbe o kazenski sankciji navaja le, da sodišča za primerljiva kazniva dejanja izrekajo milejše kazni, ne navede pa nobene pravnomočne sodne odločbe ali konkretne okoliščine, ki so jih sodišča pri izbiri in odmeri upoštevala, se Vrhovno sodišče do teh navedb ne more opredeliti.
OZ člen 41, 86, 94, 136. ZPP člen 212, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija – sporazum o o obsegu skupnega premoženja – neveljavnost sporazuma o obsegu skupnega premoženja – sposobnost razsojanja - bistveno zmanjšana razsodnost pogodbene stranke - poslovna sposobnost – omejena poslovna sposobnost – ničnost – izpodbojnost – dokazovanje - dokaz z zaslišanjem priče - zavrnitev dokaznega predloga – substanciranje dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opredelitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka v pritožbi – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku – dokazna stiska – primernost dokaza
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno zavrnili dokazni predlog z zaslišanjem tožnikovega očeta in ali bistveno zmanjšana razsodnost utemeljuje sklepanje o omejeni poslovni sposobnosti.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku
Tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zaradi pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni primerno sredstvo za odpravo morebitnih kršitev (procesnega in materialnega prava), ki jih je zagrešilo izvršilno sodišče.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZDavP-2 člen 76, 76/1. ZUS-1 člen 51. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2 2/1, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - odbitek vstopnega DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - neresnični poslovni dogodki - dokazno breme - izvedba dokazov - zaslišanje prič - verjetnost uspeha z dokazom - zavrnitev pravice do dobitka DDV - račun
Dejansko opravljena dobava blaga oziroma dejansko opravljena storitev je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Ugotovitev davčnega organa in sodišča prve stopnje, da računi in dokumentacija, na kateri temeljijo računi, ne izkazujejo resničnosti poslovnih dogodkov, revidentka pa nasprotnega ni izkazala, saj ni predložila nobenega dokaza o tem, da so bile storitve poslovnega svetovanja pri pridobivanju poslov, za katere so bili izdani sporni računi, resnično opravljene, zadostuje za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV.
V primeru, ko storitve sploh niso bile opravljene oziroma niso izkazane, ni treba dodatno ugotavljati, ali je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo osebe, ki ji je zaračunala storitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006665
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 234a. KZ-1 člen 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - zastaranje
Obsojenec, ki je z oškodovanima družbama sklenil kupoprodajni pogodbi, v okviru katerih mu je bil material dobavljen na podlagi vsakokratnega naročila in je celotno poslovno sodelovanje potekalo v okoliščinah in ob pogojih, ki so bili definirani v prvotno sklenjeni pogodbi, je storil dve kaznivi dejanji poslovne goljufije, ne pa nadaljevani kaznivi dejanji.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Izrek izpodbijane sodbe, v katerem je sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrnilo, nasprotuje razlogom sodbe, v katerih sodišče ugotavlja obstoj olajševalnih okoliščin, zaradi katerih je prekršek posebno lahek in ki torej narekujejo izrek opomina, zato je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku
Posamezniku mora biti zagotovljena pravica do izjave o vsem procesnem gradivu, predloženem v fazi odločanja o pravnih sredstvih, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj.
ZTLR člen 28, 28/4, 30, 30/2. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930). ZZK. ZZK-1. ZPP člen 367c, 367c/1.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost priposestvovalca kot dediča – potrebna skrbnost dediča
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja vsebine in obsega raziskovalne dolžnosti dediča kot priposestvovalca med zapuščinskim postopkom in po njegovem zaključku, da bi bilo zadoščeno tistemu standardu skrbnosti, ki ne izključuje dobe vere.
ZKP člen 39, 39/1-5, 371, 371/1-2, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - nepristranskost sodnika – sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča
Izločitveni razlog po 5. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je podan, kadar sodnik izda konkretno odločbo ali sodeluje pri njeni izdaji in naj bi odločal o pravnem sredstvu zoper isto odločbo. Določba preprečuje, da bi isti sodnik v isti zadevi o isti odločbi odločal v različnih funkcijah, ne prepoveduje pa sodniku soditi istemu obdolžencu v različnih zadevah.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/3, 108/5.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga – pravočasna predložitev izjave o premoženjskem stanju
Če tožnik po pozivu sodišča, naj vlogo za oprostitev plačila sodnih taks dopolni tako, da priloži predpisani obrazec pisne izjave o premoženjskem stanju, vloge ne dopolni v postavljenem roku, jo sodišče prve stopnje zavrže.
ZMZ člen 2, 21, 21/3, 23, 28 52, 52/1-2, 53, 53-1. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 77, 78, 78/3. ZPP člen 81, 81/5.
mednarodna zaščita – ugoditev pritožbi - izpolnjevanje pogojev – izjava prosilca - status begunca - resna škoda - subsidiarna zaščita - manjšinska narodna skupnost - smrt tožnika - zavrženje tožbe - dvom v verodostojnost – dokazna ocena
Tožena stranka je v obravnavani zadevi po opravljenih razgovorih s tožniki (ob odsotnosti vsakršnih dokazil v zvezi z zatrjevanimi dogodki) zaključila, da jim ni mogoče verjeti, da so se zatrjevani dogodki zares zgodili. Ali tožena stranka po izvedenem postopku verjame izjavam, je stvar dokazne ocene.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – hišna preiskava – uporaba dokazov zoper osebo, zoper katero preiskava ni bila urejena - vročitev odredbe
Ob ugotovitvi, da je bil pri hišni preiskavi poslovnih prostorov, opravljeni v skladu z odredbo sodišča in določbami ZKP navzoč tudi obsojenec kot direktor družbe in dejanski uporabnik poslovnih prostorov, ni razlogov, da sodišče ne bi smelo zoper obsojenca uporabiti dokazov, pridobljenih pri hišni preiskavi, ali dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi teh dokazov, četudi so bili pridobljeni z uporabo odredbe o hišni preiskavi, ki je bila izdana zoper drugo osebo.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Za odgovornost pravne osebe za prekršek v primeru, ko je storilec prekrška znan in zanj tudi odgovarja, zadošča, da je prekršek storjen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil storjen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
Za odgovornost odgovorne osebe pravne osebe pa je še vedno treba ugotoviti in obrazložiti, na kateri pravni podlagi, koga in kako je bila odgovorna oseba dolžna nadzirati in katere ukrepe, ki jih je bila dolžna izvajati, je opustila, hkrati pa bi bilo treba argumentirati tudi, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2, 421, 421/3, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zaslišanje storilca kot priče – soobdolženec kot priča – zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec se ne more zasliševati kot priča zaradi kaznivih dejanj drugih soobdolžencev, tudi če pride do izločitve postopka zoper posamezne obdolžence. Samo če je bil kazenski postopek zoper obdolženca že pravnomočno končan, se ga lahko v postopku zoper soobdolženca zasliši kot pričo.