odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sprememba akta o sistemizaciji - reorganizacija - prenehanje potreb po delu - ukinitev delovnega mesta
Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene oziroma jih odda zunanjemu izvajalcu, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi.
Za fazo postopka odločanja o podaljšanju pripora zadošča, da iz pravnomočnega sklepa izhaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, zaradi katerega je mogoče odrediti pripor.
Pomanjkljiva obrazložitev utemeljenega suma storitve drugega kaznivega dejanja, zaradi katerega pripora ni mogoče odrediti, niti podaljšati, na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.
ZDR člen 75. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1, 154/1-3. ZSSloV člen 62, 63. ZObr člen 88, 94.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – negativna službena ocena – vojaška oseba
Ob določitvi posebnih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki so opredeljeni prav v ZObr in ZSSloV, revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za to, da bi delavcu na obrambnem področju lahko prenehala pogodba o zaposlitvi le z upoštevanjem določbe šestega odstavka 88. člena ZObr - po kateri delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obravnavanem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja.
ZDR člen 11, 11/1, 18, 72. ZGD-1 člen 268, 283. OZ člen 73. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi – pooblastilo za odpoved – obstoj pooblastilnega razmerja - poslovodna oseba – pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo
Materialno pravno zmotna je presoja sodišča, da pooblastilo za „izvedbo postopka odpovedi“ ne more vključevati tudi „izdaje izredne odpovedi“. Izvedba postopka izredne odpovedi pomeni tako predvsem odpoved samo – torej njeno podajo ob izpolnjenih vseh predpisanih pogojih: pravočasnost, zagovor, pisnost in obrazloženost, vročitev.
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča, da določbe 73. člena OZ ne pridejo v poštev. Praviloma je možna in dopustna tudi naknadna pisna odobritev dejanj pooblaščenca.
ZDR člen 88, 88/3, 88/6, 84, 84/1, 85, 96, 102. ZPP člen 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodelovanje sindikata – večje število delavcev – rok za odpoved – vročitev odpovedi
Tudi morebitna opustitev delodajalca, da postopa po določbi 84. člena ZDR, sama po sebi ne more imeti posledic, ki pomenijo nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi nasprotovanje sindikata o nameravani odpovedi namreč ne zavezuje delodajalca, obenem pa tudi ne ustvari možnosti zadržanja učinkovanja odpovedi.
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Med večje število delavcev v skladu s 96. členom ZDR tudi ni mogoče šteti delavcev, s katerim delodajalec (predhodno) sklene sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali je v takšnem sporazumu dogovorjena tudi posebna odpravnina.
Če je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku edino in prvič vročena šele 26. 1. 2009 (šele po mesecu in pol po datumu odpovedi - kot je tožnik zatrjeval) se utemeljeno zastavlja vprašanje pravočasnosti odpovedi z datumom 12. 12. 2008 oziroma tudi vprašanje pravilnosti tega datuma, zlasti zato, ker sodišči druge in prve stopnje v zvezi z nastankom utemeljenega razloga nejasno, pa vendar opozarjata predvsem na reorganizacijo, ki jo vežeta na veljavnost novega pravilnika o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke (s 1. 7. 2008).
ZPIZ-1 člen 36. Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20.
starostna pokojnina – sorazmerni del pokojnine – zavarovalna doba - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Določba tretjega odstavka 20. člena Sporazuma je jasna: zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju. Tožniku zato ni mogoče upoštevati zavarovalne dobe v dvojnem trajanju, priznane z odločbo tujega nosilca zavarovanja po predpisih Republike Srbske.
Za podatek, ki je predmet poslovne skrivnosti je značilno, da je znan le določenemu omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, že po naravi stvari ne more veljati za poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Pri podatkih, ki na tržni konkurenčni položaj ne vplivajo, ne gre za poslovno skrivnost.
Na
podlagi določb 39. in 40. člena Ustave RS je tožniku zagotovljena pravica do odgovora na javno objavljeno informacijo. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik v medijih javno predstavljen kot oseba, ki je tako ali drugače škodovala toženi stranki, zato je imel pravico na enak način javno odgovoriti na te očitke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje nedvomno izhaja, da je pri toženi stranki prišlo do organizacijskih sprememb, ki so v primeru tožnika pomenile ukinitev sektorja, katerega vodja je bil, in obeh delovnih mest v tem sektorju.
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga in tudi prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da se naloge pooblaščenca še vedno opravljajo (in se morajo opravljati) na drugem delovnem mestu, na zakonitost odpovedi ne vpliva.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 201. ZUTD člen 60. ZPIZ-1 člen 8, 36, 193, 198.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec – minimalni pogoji za starostno upokojitev – dodana doba
Pri tolmačenju pojma „izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZDR in prvo alinejo drugega odstavka te zakonske določbe ni mogoče upoštevati tudi dodane dobe iz 193. člena ZPIZ-1.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - pravna oseba – zakoniti zastopnik – pravniški državni izpit – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot pravne osebe bi bil dovoljen, če bi ga vložila direktorica tožene stranke sama, pod pogojem, da je pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom, v nasprotnem primeru pa, če bi ga vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker ni bilo tako, je po določbi prvega odstavka 91. člena ZPP predlog nedovoljen.
spor o pristojnosti – izvršba – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na delež družbenika – krajevna pristojnost
Za primer izvršbe na delež družbenika z določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ predvidena smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnine se nanaša le na prodajo deleža (način izvršbe), ne posega pa v pravila o pristojnosti. Pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru je tako podana zaradi splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZIZ.
izvršba – izvršilni naslov – dopolnilni izvršilni naslov – kvalificirane listine – načelo formalne legalitete – domneva o legitimaciji strank v postopku izvršbe – dokazovanje legitimacije strank v izvršbi – prehod terjatve ali obveznosti – javna listina – overjena listina – pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku – izvršba proti družbeniku – bivši družbenik izbrisane družbe – ugovor dolžnika – družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – prenehanje družbe – redno prenehanje družbe – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – izbris družbe iz sodnega registra – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti – pravni interes – razveljavitev sklepa o izvršbi – obseg preizkusa revizijskega sodišča – izvršilni stroški – stroški odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti
Izvršilno sodišče je zaradi načela stroge formalne legalitete vezano (poleg obstoja terjatve) tudi na domnevo o legitimaciji strank, ki so označene v izvršilnem naslovu. Izvršba se zato lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnica, razen v izjemnih primerih iz 24. in 25. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z „dopolnilnim izvršilnim naslovom“ oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov – z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Ugotavljanje prehoda terjatve ali obveznosti, ki ga s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno.
SPZ člen 9, 43, 266, 269. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367a, 367c, 367c/3, 370, 370/3, 371, 371/2.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobrovernost pridobitelja – stanje nepremičnin v naravi in v zemljiški knjigi – zmota – opravičljiva zmota – razlog za zavrnitev dopuščene revizije, neodvisen od dopuščenega vprašanja – pritožba - meje pritožbenega preizkusa – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – vezanost revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Revizijski preizkus dopuščene revizije je razkril, da je bilo izpodbijano stališče le rezervni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Primarni in samostojni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je namreč v dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki izključuje kakršnokoli zmoto tožnice. Na to dejansko ugotovitev je revizijsko sodišče vezano, čeprav je pritožbeno sodišče ni preizkusilo, saj je tožnica s pritožbo (ki predlogu za dopustitev revizije ni bila priložena) niti ni opredeljeno izpodbijala. Dopuščena presoja zato ne bi mogla vplivati na tožničin pravdni neuspeh.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče materialnopravno pravilno določilo preživninsko obveznost toženca glede na ugotovljeno višino otroškega dodatka, ki ga za oba otroka prejema toženka.
Ker lastni menici manjka bistvena sestavina „nepogojna obljuba plačila“, konkretna listina ne predstavlja pravnoveljavne menice. Takšna lastna menica je nična.
Izvršilno sodišče mora biti v fazi odločanja o ugovoru proti sklepu o izvršbi, seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, saj sicer ne bi imelo podlage za racionalno odločanje.
ZIZ člen 35, 35/1, 40c, 40c/3. ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še naprej pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, ki vodi izvršilno zadevo VL 56182/2012.
ZP-1 člen 15, 156, 156-4. ZP-1G. ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/5, 31.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška – pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe – voznik kot odgovorna oseba – osna obremenitev vozil na javnih cestah - preobremenjen prevoz
Odgovorne osebe (po noveli ZP-1G) niso (več) samo vodstveni in nadzorstveni organi oziroma osebe z nekim posebnim, nadrejenim položajem, odgovorne za zakonitost delovanja pravne osebe ali drugega subjekta, ampak vse osebe, ki so na kakršnikoli pravni podlagi pooblaščene opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe (tudi zaposlen voznik, če prekršek stori z vozilom delodajalca).
Vozniku, ki opravlja preobremenjen prevoz, se izreče globa glede na težo kršitve
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – kumulacija nedenarnih tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – stroški postopka – potrebni stroški – stroški odgovora na revizijo
Prva toženka se v reviziji neutemeljeno sklicuje na vrednost spora, označeno v sodbah sodišč nižjih stopenj (41.729,26 EUR), ki je povzeta iz tožbe, kjer je bila označena nediferencirano kljub objektivni in subjektivni kumulaciji nedenarnih tožbenih zahtevkov (zoper navadna sospornika) z različno dejansko in pravno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP). K morebitnemu drugačnemu sklepanju ne pripomore njeno enostransko in poljubno navajanje različne vrednosti spornega predmeta za primer predloga za dopustitev revizije (15.000,00 EUR), ki jo je označila v isti vlogi in ob povsem enakem izpodbijanem delu.
Stroški revizijskega odgovora, v katerem tožnik vsebinsko odgovarja na revizijo in predlaga njeno zavrnitev, niso bili potrebni, saj je revizijsko sodišče revizijo zaradi razlogov procesne narave zavrglo.