Ker začasna odredba ni samostojen pravni institut, je njena vložitev vezana na tožbo ali revizijo.
Ker ZUS-1 ne predvideva možnosti izdaje začasne odredbe v zvezi z obnovo (sodnega) postopka, je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje zahtevo tožnic za izdajo začasne odredbe kot nedovoljeno pravilno zavrglo.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je zastaranje pretrgano s pravočasno vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču, ki je bila odstopljena pristojnemu sodišču po izteku zastaralnih rokov.
Ker je bil toženkin mož solidarni zavezanec, možnost poplačila terjatve iz zastavljene nepremičnine tretjega ni pravno pomembna. Toženka zakonske domneve o vednosti dolžnikovega zakonca le z nesubstanciranimi trditvami ni mogla izpodbiti.
dovoljenost revizije - davek od dohodkov iz dejavnosti - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vrhovno sodišče je o vprašanju, ki ga kot pomembnega v tej zadevi izpostavlja revident, že odločilo (X Ips 146/2004, X Ips 902/2004, X Ips 1094/2004 in X Ips 664/2007), zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/1-1, 83/1-2, 83/1-3. ZUreP-1 člen 108.
dovoljenost revizije - razlastitev - ugasnitev stvarnih pravic - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - zelo hude posledice – zatrjevane posledice niso nastale revidentu
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, saj gre za razlastitev.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve kot razlog za dovoljenost revizije morajo nastati v sferi stranke (revidenta).
odškodninska odgovornost - zloraba procesnih pravic – vložitev tožbe – izbrisna tožba – pritožba – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Odškodninska obveznost stranke je zaradi vložitve tožbe lahko podana predvsem takrat, kadar škoda izvira iz neutemeljenega ali objestnega pravdanja ali kadar stranka zlorabi postopek za drugačen namen, ker ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje.
Izbrisna tožba toženk proti tožnici, ki je lastninsko pravico vpisala po večkratnih zaporednih prenosih pravice, ni bila očitno neutemeljena, saj je bilo vprašanje tožničine dobrovernosti sporno. Trditve o dokaznem namenu toženk so bile premalo konkretizirane, trditve v takem subjektivnem odnosu njihovega odvetnika pa so bile nedovoljene pritožbene novote, saj gre pri subjektivnem odnosu različnih oseb za različne dejanske situacije.
predlog za dopustitev revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Čeprav gre za isti tožbeni predlog, ta temelji na treh različnih dejanskih in pravnih podlagah, kar skladno s teorijo substanciranja pomeni, da gre v tem primeru dejansko za tri zahtevke. Ker se v predlogu postavljena vprašanja nanašajo le na odločitev sodišča o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev oporoke zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti, glede primarnih zahtevkov prav tako ni mogoče uporabiti petega odstavka 367. člena ZPP.
ZPP člen 41, 41/2, 285, 367, 367/5, 377. ZZZDR člen 51, 51/2.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje - materialno procesno vodstvo
Ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča je, da ugovor izključne lastnine ne vsebuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Stališče ne more biti drugačno, ko eden od zakoncev toži na ugotovitev izključne lastnine na stvari, ki spada v skupno premoženje.
Na kršitev materialnega procesnega vodstva se lahko sklicujejo le stranke, ki z določenim stališčem niso seznanjene, v tem primeru pa se je tožnik očitno zavedal, o čem lahko odloča sodišče na podlagi primarnega zahtevka. Zato sodišče tožnika ni bilo dolžno opozoriti, da tudi v zvezi s stanovanjem na T. postavi še podredni zahtevek.
Revizijsko sodišče pojasnjuje, da je pritožbeno sodišče dolžno odgovoriti le na navedbe strank iz pritožbe in iz odgovora na pritožbo, ne pa na vse, kadarkoli pred tem podane navedbe strank.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – presoja pritožbenih navedb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vezano na dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi, in se ne spušča v presojo dejanskih vprašanj in dejstev, ki jih sodišče ni ugotovilo, pa bi jih po mnenju vložnikov moralo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005963
ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – pripadnik Slovenske vojske – razporeditev - dejansko delo – razlika v plači
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se lahko pripadnik Slovenske vojske v zvezi s plačilom za dejansko delo ne glede na dejansko sistematizacijo delovnih mest v Slovenski vojski (ustvarjenih formacijskih dolžnosti) sklicuje neposredno na Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede in na njeni podlagi zahteva ustrezno povečano plačilo za delo, če se na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ugotovi, da je opravljal delo, ki ustreza specialistični formacijski dolžnosti in pomeni za 5 plačnih razredov višjo plačo.
ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2, 367, 367/5. ZIZ člen 64, 65, 171.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi niso v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse. Ker so toženci navadni sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne velja, se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije - spor o prenehanju delovnega razmerja - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga – regres za letni dopust - jubilejna nagrada - premije dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja
Po določbi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja revizija vselej dovoljena. Predmet takšnega spora so običajno, kadar se uveljavljajo z isto tožbo, tudi dajatveni zahtevki za plačilo prejemkov, do katerih bi bil delavec upravičen, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje in s plačilom katerih se vzpostavi stanje, kot če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Gre za terjatve v povezavi s pravicami iz delovnega razmerja na različnih podlagah, običajno pa za plačilo nadomestil plače, regresov za letni dopust, jubilejnih nagrad in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki ne predstavljajo le povračila materialnih stroškov.
Ker tožniki vse svoje zahtevke uveljavljajo v posledici domnevnih nezakonitosti izrednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je sodišče o njih pravnomočno odločilo z isto sodbo, gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
V nasprotju z zahtevami iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP v predlogu ni natančnih in konkretnih navedb o spornem pravnem vprašanju in pravnem pravilu, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščinah, ki kažejo na njegovo pomembnost, manjka pa tudi obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevana kršitev določb postopka ni opisana dovolj natančno in konkretno, sicer pa predlogu tudi ni predložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (367.č člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - plačilo sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj takse pa v danem roku po prejemu plačilnega naloga ni plačal. V skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZPP se zato šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknil.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016403
ZPP člen 337, 337/1, 367, 367/1.
družbena pogodba - kršitev družbene pogodbe - izgubljeni dobiček – pritožba – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Toženec je s kršitvijo družbene pogodbe tožnici povzročil škodo v obliki izgubljenega dobička, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja, podanega že v prvem sojenju. V drugem sojenju je prvostopenjsko sodišče glede višine škode uporabilo milejši dokazni standard, česar toženec ne napada niti v pritožbi niti v reviziji. Čeprav je revizija izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi, toženec v reviziji ne napada odločilnega razloga izpodbijane sodbe, da je prepozno utemeljevanje ugovorov proti izvedenskemu mnenju s sklicevanjem na drugačno mnenje, priloženo šele pritožbi v drugem sojenju.
ZDoh člen 13. ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/3, 79, 79/1.
dohodnina - dividende - poprečenje - uporaba bilančnega dobička - sprememba davčne prakse - pridobitev dohodka - odločanje v sporu polne jurisdikcije - odločba Ustavnega sodišča - ponoven postopek - stroški upravnega spora po ZPP
Sodišče prve stopnje je (ob upoštevanju, da tožena stranka kljub izrecnim napotkom sodišča ni navedla jasnih razlogov za spremembo davčne prakse in ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v odločbi z dne 21. 3. 2013, predvsem, da je „zakonitost v davčnih zadevah kot vezanost uprave na zakone strožja, saj gre z naložitvijo dajatev za poseganje v svobodo in materialni položaj davčnih zavezancev, zato je tudi zahteva po obrazloženem odstopu strožja“) pravilno vztrajalo pri dotedanji davčni praksi (pri čemer je svoje razloge tudi razumno pojasnilo) in v sporu polne jurisdikcije samo vsebinsko odločilo o odmeri tožnikove dohodnine za leto 2003.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - gospodarski spor – varstvo konkurence
Spor med tožnikom in drugim tožencem zato ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem. Prav tako pa ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po drugem odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca.