Pri nakupni komisiji je plačilo cene navadno strošek, potreben za izvršitev naročila. Zmoten je materialnopravni zaključek, da je bilo tisto, kar je tožeča stranka na podlagi sodbe plačala prodajalki, strošek, ki je bil potreben za izvršitev naročila tožene stranke in katerega je zato tožena stranka dolžna povrniti.
sprememba delodajalca – sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Bistvo tega instituta je v tem, da se pri delodajalcu prevzemniku ohranijo vse pravice, ki jih je imel delavec pri delodajalcu prenosniku. Vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo na delodajalca prevzemnika po samem zakonu. Možnost drugačnega dogovora ni predvidena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi
Vročitev pisnega obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga šele sočasno z odpovedjo ne pomeni take kršitve, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita, posebej še, ker posredovanje sindikata v postopku odpovedi ni bilo odvisno od tega obvestila. Tudi sicer tožnica ni dokazala, da bi zaradi zakasnele vročitve obvestila zanjo nastale kakšne izrecne škodljive posledice.
vročanje – osebno vročanje – sprememba naslova – vročanje z objavo na oglasni deski organa – pravnomočnost – zahteva za varstvo zakonitosti
Ker niso bili izpolnjeni pogoji za odreditev vročitve plačilnega naloga s pritrditvijo na oglasno desko prekrškovnega organa in torej plačilni nalog storilki ni bil (pravilno) vročen, v obravnavani zadevi ni pričel teči rok za vložitev zahteve za sodno varstvo oziroma izpodbijani plačilni nalog ni pravnomočen.
vročanje sodnih pisanj - preklic pooblastila pooblaščencu - pravna oseba s sedežem v tujini kot pravdna stranka - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - vročanje s pritrditvijo na sodno desko - učinek vročanja s pritrditvijo na sodno desko
Ker je pooblaščenec tuje stranke, po naravi stvari hkrati tudi njen pooblaščenec za sprejemanje pisanj, je sodišče prve stopnje glede na tretji odstavek 146. člena ZPP opravilo pravilno vročitev s pritrdijo na sodno desko, ker tožeča stranka sočasno s preklicem pooblastila svoji prvotni pooblaščenki ni imenovala drugega pooblaščenca (za sprejemanje pisanj).
Ker 146. člen ZPP posebej ne določa, od kdaj učinkuje vročitev preko sodne deske, po naravi stvari pa ne more učinkovati takoj, je po presoji revizijskega sodišča primerno analogno uporabiti tretji odstavek 145. člena ZPP, po katerem vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko.
Če lastnik vozila vozilo začasno registrira za izvoz, ne stori prekrška, če 30 dni po poteku veljavnosti prometnega dovoljenja pri registracijski organizaciji ne odjavi vozila.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba
Sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava dokazov sploh ni začelo izvajati in bi moralo pritožbeno sodišče celoten dokazni postopek izvesti samo. Pogoji za razpis pritožbene obravnave tako niso izpolnjeni, saj ne gre samo za ponovitev ali dopolnitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse
Pri odločanju o pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je sodna presoja omejena na vprašanje, ali je stranka dokazala pritožbeni razlog v skladu z 2. alineo prvega odstavka 32. člena ZDSS-1.
Pritožnik resda zatrjuje odstop od sodne prakse, kar je dovoljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopuščeni reviziji, vendar pa je očitek po svoji vsebini dejansko naperjen zoper zakonitost odločitve o glavni stvari in ga zato ni mogoče upoštevati.
ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 4, 4/2, 135, 224 - 226.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Če zavarovana oseba na svojo zahtevo uveljavlja zdravstvene storitve drugače, kot je določeno v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ima zavod pravico zavrniti plačilo stroškov za storitve, pripomočke ali druge pravice, katerih uveljavljanje ni v skladu s standardi, ki so določeni v teh Pravilih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti
Okoliščina, da je Višje sodišče v Kopru že večkrat odločalo o pritožbah v pravdah, kjer tožnik nastopa kot stranka, sama po sebi še ne narekuje odločitve o prenosu pristojnosti.
sodno priznanje dejstva - priznanje podlage vtoževane obveznosti priznanje soodgovornosti za nastalo škodo - sorazmerno zmanjšanje odškodnine
Predmet sodnega priznanja so sicer le trditve o dejstvih, ne pa pravni zaključki ali pravna kvalifikacija, vendar je priznanje temelja obveznosti (popolno ali delno) po utrjeni sodni praksi dopuščena. Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznano mora vključiti v podlago sodbe - priznanje je zanj obvezno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti – zapuščinski postopek – dedič kot uslužbenec pristojnega sodišča
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, v katerem dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, praviloma niso sporna. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi še ne zadošča za to, da bi bilo potrebno na podlagi določbe 67. člena ZPP za odločanje v zadevi določiti drugo stvarno pristojno sodišče.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - splošna krajevna pristojnost – nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - obstoj ugovora pristojnosti
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZPP se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe, torej tistega procesnega akta, ki predstavlja zahtevo za pravno varstvo in na podlagi katerega se postopek za presojo utemeljenosti zahteve za sodno varstvo prične (179. člen ZPP). V primeru, kakršen je obravnavani, funkcijo tožbe odigra predlog za izvršbo (na podlagi verodostojne listine). Zato in ker specialnih določb, ki bi urejale krajevno pristojnost pravdnega sodišča v primerih, ko se pravdni postopek nadaljuje iz izvršilnega ne vsebuje ne ZPP in ne ZIZ, se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno ali na ugovor tožene stranke (dolžnika iz izvršilnega postopka), podanega najpozneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi ali po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo pod pogojem, da je podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča.
objektivna odgovornost - odgovornost borzno posredniške hiše - napaka pri vnosu naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev - ponareditev osebne izkaznice - nalog za prenos delnic
Odgovornost borzno posredniške hiše za škodo, ki jo povzroči z opustitvijo vnosa oziroma nepravilnim vnosom naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, je objektivna (prvi odstavek 33. člena ZNVP) in se je lahko razbremeni le v okoliščinah iz drugega in tretjega odstavka 33. člena ZNVP. Vnos naloga na podlagi naročila tretje osebe, ki se lažno izdaja za imetnika vrednostnih papirjev, je nepravilen, saj nalog za prenos lahko da le pravi imetnik vrednostnih papirjev.
Sprejemanje nalogov imetnikov vrednostnih papirjev oziroma njihov vnos v centralni register prek računalniške povezave pomeni odločanje o pogojih za vpis in o tem odloča član klirinško depotne službe. Gre za posel, ki sodi v dejavnost prve toženke kot člana klirinško depotne družbe, zato neutemeljeno trdi, da gre za dogodek izven njenega poslovanja.
odpoved pogodbe o posredovanju – obličnost odpovedi – ustna odpoved – plačilo dvojne provizije - uveljavljanje procesnih kršitev v reviziji
Ob odsotnosti dejanske ugotovitve, da bi po prenehanju veljavnosti posredniške pogodbe prišlo do sklenitve pravnih poslov med tožencem in njegovima sopogodbenikoma, ki bi jih v stik spravila tožeča stranka, kar bi utemeljevalo zahtevek za plačilo dvojne provizije po določbi 7. člena pogodbe o posredovanju, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.
stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - prodaja funkcionalnega zemljišča v stečajnem postopku - ničnost - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - originarna pridobitev lastninske pravice
Prodaja funkcionalnega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, v stečajnem postopku nad zemljiškoknjižnim lastnikom, po sklepu stečajnega senata, pomeni za kupca pridobitev lastninske pravice na originaren način (156. člen ZPPSL in 192. člen ZIZ). Vknjižba lastninske pravice na kupca je deklaratorne narave.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršilni postopek - podatki o stalnem bivališču dolžnika
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.