denacionalizacija – ugotovitev državljanstva - revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – lojalno ravnanje - zelo hude posledice
Revident le zatrjuje, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju o tem, kako in v kakšnem obsegu razlagati terminus lojalnega ravnanja v okviru dokazovanja pogojev za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca. Po mnenju revizijskega sodišča pa v zvezi z dokazovanjem pogojev za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca glede lojalnega ravnanja ne gre za pravno ampak za dejansko vprašanje, kar pa revizijsko sodišče ne sme obravnavati, ker mu to ne dopušča 2. odstavek 85. člena ZUS-1. Revident pa tudi ne navaja sodnih odločb vrhovnega sodišča, od katerih naj bi odstopala izpodbijana odločitev, kot tudi ne pravnega vprašanja v zvezi z ugotavljanjem državljanstva, na katerega naj bi se nanašal odstop od sodne prakse. Glede na navedeno revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije zaradi odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča v smislu 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Zgolj ugotavljanje državljanstva in posledično izguba pravice uveljavljanja vračila premoženja po določbah ZDen za tožečo stranko, sama po sebi ne zadošča za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revident bi moral namreč navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
Za spor glede imenovanja direktorja javnega zavoda, če direktorja ne imenuje organ republike, občine ali mesta, je pristojno delovno sodišče. Ker ZUS izrecno ni razveljavil 2. odstavka 36. člena ZZ, se le-ta za zavode uporablja še naprej. Poleg tega je ZZ specialnejši zakon, kolikor se nanaša na zavode in sodno pristojnost, med drugim tudi glede imenovanja njihovih direktorjev.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog
Zatrjevani napačen sklep o dejanskem stanju na podlagi listin, ki so bile v upravnem postopku uporabljene, oziroma zatrjevana napačna uporaba materialnega prava pri preračunu oziroma valorizaciji vrednosti podjetja nista obnovitvena razloga.
nedopustnost izvršbe – cesija - prenehanje terjatve – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Standard obrazloženosti odločb sodišč druge stopnje je nižji od standarda obrazloženosti odločb prve stopnje in sicer iz dveh razlogov. Prvi je v tem, da je smisel obrazložitve v zagotovitvi pravice stranke do učinkovite pritožbe, zoper odločbe pritožbenega sodišča pa pritožba ni predvidena; tudi če je zoper sodbo sodišča druge stopnje dovoljena revizija, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja z njo ni mogoče uveljavljati. Drugi razlog je smotrnost.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe – kršitev obligacijske zaveze – razlaga pogodbe - razlaga spornih pogodbenih določil – prava volja pogodbenih strank – namen pogodbenih strank
Revidentkino nasprotovanje temu, da se sta se nižji sodišči sploh odločili za razlago, po njenem mnenju jasnih in natančnih določil sporazuma, pomeni očitek zmotne uporabe materialnega prava. Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo, kadar je pogodbena volja jasno in nedvoumno izražena in zato razlaga pogodbe ni potrebna (prvi odstavek 82. člena OZ). V obravnavanem primeru, ko je tretja toženka ugovarjala, da predmetni določili ne veljata zanjo in njenega sina – drugega toženca (ker ni nemoralno, če se vnuk in njegova mati vselita v lastno nadstropje hiše, in ker sta določili, v kolikor se njuna vsebina nanaša na vnuka in njegovo mati, nemoralni), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da določili sporazuma ni mogoče kar uporabiti, temveč ju je potrebno razložiti, in zato z razlago ugotavljalo vsebino spornih določil.
Navedba le ene ocene vrednosti spora za dva naknadno objektivno kumulirana tožbena zahtevka v smislu tretjega odstavka 182. člena ZPP ne zadošča, saj se ne more nanašati tako na primarni kot tudi na podrejeni tožbeni zahtevek. Vrednost spornega predmeta je s stališča dovoljenosti revizije opredeljena le glede primarnega zahtevka, ob drugačni dejanski in pravni podlagi, ki se nanaša na podrejeni zahtevek, pa glede slednjega tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni opredelila. Ocenitvena dolžnost tožečo stranko zavezuje ne le ob vložitvi tožbe, ampak tudi ob njeni spremembi.
Tožnik je v tej pravdi vtoževal dva nedenarna tožbena zahtevka z različnima pravnima in dejanskima podlagama, za katera je po pozivu tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo navedel enotno vrednost spornega predmeta. Ob taki kumulaciji bi morala biti navedena oziroma ugotovljena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek (2. odstavek 41. člena ZPP). Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Položaj je zato enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.
ZUP (1986) člen 267, 268, 269.ZOR člen 103, 104, 210, 210/1, 210/4.
neupravičena pridobitev - pravno mnenje - ničnost upravne odločbe - pravne posledice ničnosti - pravila vračanja - naturalna restitucija - denarna restitucija - nadomestitev vrednosti dosežene koristi - čas ocene koristi
Določbe o ničnosti pogodbe v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti, saj gre za specialna pravila o neupravičeni obogatitvi, urejena zunaj poglavja o kondikcijah in verzijah in ki se nanašajo zgolj na ničnost pogodb, ne pa tudi ničnost odločb upravnega organa.
Pri koristi, ki jo je treba oceniti v denarju, ker naturalna restitucija ni mogoča, je čas, ki je odločilen za preračunavanje koristi v denarni znesek, čas izdaje prvostopenjske sodne odločbe. Tudi Vrhovno sodišče RS se je v zvezi s tem izreklo, da gre prikrajšancu denarna vrednost koristi po cenah na dan zadnje glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Argument v obrazložitev tega stališča je analogna uporaba pravil odškodninskega prava (2. odstavka 189. člena ZOR o povračilu navadne škode in izgubljenega dobička) in specialnih pravil o neupravičeni pridobitvi (104. člen ZOR o posledicah ničnosti in 113. člen ZOR o posledicah razveljavitve), iz katerih izhaja, da se v našem pravu povračilo izračunava po vrednosti v času, ko je sprejeta sodna odločba.
Tožeča stranka bi morala že v tožbi navesti vrednost vsakega od kumuliranih tožbenih zahtevkov, saj navedba le ene ocene vrednosti spora za dva objektivno kumulirana tožbena zahtevka ne more veljati tako za primarni kot tudi za podrejeni tožbeni zahtevek. Opredelitev vrednosti spornega predmeta z zneskom 2.010.000 SIT se torej s stališča dovoljenosti revizije lahko nanaša le na glavni zahtevek, medtem ko tožeča stranka vrednosti spornega predmeta podrejenega tožbenega zahtevka ni opredelila.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - dokazni predlog – dokazni predlog v pritožbi – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o stroških postopka
Ne gre za dokazni predlog, ampak zgolj za pobudo sodišču, naj pretehta, ali je izvedba dokaza potrebna, če je podan predlog, naj se določi novi izvedenec, če bo sodišče ocenilo to kot potrebno.
nepopolna revizija – opredelitev obsega izpodbijanja v reviziji – zavrženje revizije
Tožnik je v reviziji predlagal razveljavitev sodb nižjih sodišč, vendar iz utemeljitve revizije, ki je bistvena za določitev izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izhaja le to, da se ne strinja z višino preživnine. Samo nestrinjanje z višino preživnine, pri čemer tožnik ne pojasni, kakšna višina bi bila po njegovem primerna, ne daje možnosti za določitev vrednosti izpodbijanega dela in zato ni mogoče ugotoviti, če ta presega v ZPP določen znesek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka postopka – objektivna nepristranskost
Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Družinski oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani in Okrajno sodišče v Ljubljani se nahajata na različnih lokacijah, poleg tega na Okrožnem sodišču v Ljubljani dela veliko število sodnikov in je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki, mogoče zagotoviti s pomočjo uporabe instituta izločitve sodnika
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Odškodnina za strah je praviloma pravno priznana le kot pretekla škoda, čeprav odškodnina za bodoči strah glede na zakonsko možnost povrnitve bodoče škode (203. člen ZOR) ni izključena. V takšnem primeru, ko strah ne izzveni, se, gledano z vidika odškodninskega prava, manifestira na področju življenjske aktivnosti kot njena omejitev, ki povzroča duševne bolečine. Enako velja tudi za posttravmatsko stresno motnjo (tj. čustveno travmo, ki poleg tistih čustev, ki jih označujemo za strah, zajema tudi tista, ki jih opisujemo z izrazi stres, stiska, stresna motnja ipd.). V kolikor se posttravmatska stresna motnja ne ozdravi in zaradi različnih vzrokov preide v bolezen v obliki trajne popoškodbene stresne motnje, s tem preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Nižji sodišči sta zato ravnali pravilno, ko sta kot podlago za odškodnino za strah upoštevali le minuli strah, trajne posledice, ki jih je zapustil strah, pa sta pravilno ovrednotili v okviru zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZGD člen 219, 240, 240/1-5. ZPPčlen 8, 370, 370/3.
prevzemi - odškodninska odgovornost uprave - načelo enakega položaja delničarjev - pridobitev lastnih delnic - nakupna komisija
Za toženo stranko ni veljal ZPre in njegove določbe o obveščanju delničarjev glede nameravanega prevzema. Takšne obveznosti pa tudi ni mogoče izpeljati iz drugih splošnih določb ZGD in je naprtiti družbi, katere prevzem se pripravlja (toženi stranki). Načelo enakega položaja delničarjev (219. člen ZGD) se nanaša na organe vodenja in nadzora delniških družb v zvezi s pravicami in obveznostmi delničarjev, ki izvirajo iz delnic (korporacijske pravice) in ne sega tako daleč, da bi terjal opozarjanje delničarjev na možnost prodaje ali nakupa delnic.
Komisijska pogodba, kot sta jo poimenovali pogodbeni stranki, (z dne 17.10.2001) je del tristranskega razmerja nakupne komisije, predvidenega v 5. alineji prvega odstavka 240. člena ZGD. Gre za dopustno pridobitev lastnih delnic, pri kateri banke, zavarovalnice in druge finančne organizacije, ki so delniške družbe, kupujejo lastne delnice v svojem imenu in za račun svojih komitentov.
spremenjena delovna zmožnost – sprememba zakona – zahteva za določitev pravic po ZPIZ – rok za vložitev zahteve
Tožnik zahteve iz 296. člena ZPIZ ni vložil v zakonsko zahtevanem roku. Odločitev tožene stranke, da gredo tožniku v skladu z drugim odstavkom 296. člena ZPIZ pravice iz naslova invalidnosti III. kategorije šele od 1. 2. 2002 dalje, je zato pravilna.
Zakon o zdravstvenem varstvu živali (1985) člen 96, 116.ZIN člen 12, 41.ZVet člen 132.ZVet-1 člen 82. Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja (2004) člen 29.
veterinarski inšpektor - strokovni izpit za inšpektorja
Pred uveljavitvijo ZIN je bil strokovni izpit za opravljanje nalog veterinarskega inšpektorja sicer zahtevan, vendar ga zaradi pomanjkanja ureditve v podzakonskih aktih ni bilo mogoče opravljati. Niti ZVet niti ZVet-1 pa nista v prehodnih in končnih določbah opredelila spregleda strokovnega izpita za inšpektorja (zahtevanega z ZVet oziroma ZVet-1), če je oseba opravila izpite, ki so bili v predhodno veljavni zakonodaji (sem se uvršča tudi Zakon o zdravstvenem varstvu živali) določeni za inšpektorje.
Sprožanje posebnega, vzporednega postopka glede odločanja o statusu (načinu plačila) neprerekanih terjatev v stečaju zaradi posebne ureditve, ni dopustno.