ZUS člen 4, 4/1. Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/5, 5/6, 5/8, 9, 9/1, 13.ZICPES člen 1, 1/1, 1/2, 68, 68/1, 68/2, 74, 74/1.
dopustnost spora - pravni interes (pravna korist) za tožbo - carinski ukrepi na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 - zahteva za ukrepanje - zadržanje blaga
Uvozniku, katerega blago je bilo na podlagi carinskih predpisov Evropske skupnosti, dopolnjenih z domačimi predpisi, ki so oboji namenjeni varstvu pravic intelektualne lastnine, zadržano z odločbo, izdano na podlagi druge odločbe, ki se sicer ne nanaša na uvoznika (se nanj ne glasi), vendar je v njej opredeljeno blago, ki naj bi se ob uvozu zadržalo, ni mogoče odreči, da bi v upravnem sporu po tem, ko je zadržano njegovo blago, ki ustreza navedeni opredelitvi, zahteval presojo tudi druge navedene odločbe.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 3, 32, 36, 36/1, 36/2.ZLPLS člen 10.
začasna odredba – pogoji – odločanje na podlagi politične diskrecije
Sodišče prve stopnje lahko odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe le, če v predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da niso podani razlogi iz 36. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – objektivna nepristranskost – uslužbenec sodišča kot stranka v postopku
Dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, je vedno lahko le v sferi strank in ne sodišča. Zato je tudi predlog delegacije v tem kontekstu praviloma lahko utemeljen le, če ga poda stranka in ne sodišče.
pravni interes za vložitev tožbe - odločitev o tožbenemu zahtevku, za katerega stranka nima pravnega interesa - obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločitev o tožbenem zahtevku, za katerega stranka nima pravnega interesa, lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, na katero sodišče druge stopnje ne sme paziti po uradni dolžnosti.
cesija - večkratna cesija iste terjatve - fiduciarna cesija
Po Obligacijskem zakoniku in Stvarnopravnem zakoniku veljata dva različna sistema večkratne cesije. V primeru dveh ali več cesij iste terjatve, pri čemer pa te cesije niso fiduciarne, velja pravilo 420. člena OZ, po katerem je učinkovitost cesije odvisna od prioritete obvestitve dolžnika, medtem ko je v primeru več fiduciarnih cesij iste terjatve treba uporabiti pravilo tretjega odstavka 207. člena SPZ. Učinkovitost cesije je v slednjem primeru odvisna od prioritete cesije. Hkrati pa iz tretjega odstavka 207. člena SPZ izhaja tudi, da velja režim po SPZ le za konflikte večkratnih fiduciarnih cesij iste terjatve. V primeru, kakršen je ta, ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je treba uporabiti splošno ureditev iz OZ.
ZPP člen 370, 370/3.OZ člen 376.ZOR člen 600, 623.
pogodba o delu - razlogi za revizijo - pravna narava pogodbe - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - mandatna pogodba
Revizijski očitki v bistvu zadevajo le ugotovljeno dejansko stanje; ker pa je revizija namenjena zgolj preizkušanju pravilne uporabe prava, revizijsko sodišče teh očitkov ni moglo obravnavati.
dovoljenost revizije – postulacijska sposobnost – laična revizija – državni pravniški izpit - obseg revizijskega preizkusa
Ker tožena stranka v reviziji ni navedla nobenega razloga za izpodbijanje odločitve o zavrženju revizije zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti in ker tudi ni podan noben razlog, na katerega mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče njeno revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.
lokacijsko dovoljenje – gradnja na kmetijskem zemljišču - dodatni objekt k turistični kmetiji
V obravnavanem primeru sta tožnika z vlogo zahtevala lokacijsko dovoljenje za postavitev dodatnega objekta z nastanitvenimi kapacitetami (8 apartmajev) k turistični kmetiji, ki nedvomno niso objekti, ki bi bili namenjeni kmetijski dejavnosti kmetije pač pa gre za objekte, ki so namenjeni turistični dejavnosti. Ker je gradnja na kmetijskih zemljiščih dopustna le izjemoma, teh izjem ni mogoče širiti izven okvirov, ki jih dopušča zakon, v obravnavanem primeru ZKZ. Upravni organ je namreč dolžan v skladu z načelom zakonitosti uporabiti tisto pravno pravilo, ki velja ob času odločanja prvostopnega upravnega organa in ne ravno pravilo, ki je veljalo ob času vložitve vloge za izdajo dovoljenja.
revizija zoper sklep - sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe - zavrženje revizije
Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje, da se predlog tožene stranke za razveljavitev potrdila pravnomočnost in izvršljivosti sodbe, zavrne, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato revizija zoper njega ni dovoljena.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - obseg revizijskega preizkusa - zavrženje revizije
Ker tožena stranka v reviziji ni navedla nobenega razloga za izpodbijanje odločitve o zavrženju revizije zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti in ker tudi ni podan noben razlog, na katerega mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče njeno revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.
azil – omejitev gibanja – lažno zatrjevanje razlogov
Okoliščine, na katere se sklicuje tako sodišče prve stopnje kot pred njim že tožena stranka, da tožnik ni zaprosil za mednarodno zaščito v več državah, ki jih je prečkal do prihoda v Slovenijo, in da je tudi v Sloveniji zaprosil za azil šele po tem, ko ga je prijela policija, kažejo tudi po presoji pritožbenega sodišča na obstoj suma, da je tožnik lažno predstavil razloge za priznanje mednarodne zaščite, na katere se sklicuje v svoji prošnji.
zakonske zamudne obresti – pravilo ne ultra alterum tantum
Obligacijsko razmerje pravdnih strank je nastalo pred uveljavitvijo OZ. Tožeča stranka je poleg plačila svoje zapadle terjatve zahtevala plačilo pripadajočih zakonskih zamudnih obresti od dne 25.2.1994. Te ob dnevu izdaje sodbe sodišča prve stopnje niso bile plačane, a so že pred tem (in tudi pred dnem 1.1.2002) v seštevku dosegle glavnico. Zato so dne 1.1.2002, z uzakonjenjem pravila, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico (376. člen OZ), prenehale teči. Navedeno pomeni, da je bilo tožbenemu zahtevku materialnopravno zmotno ugodeno glede zakonskih zamudnih obresti po 1.1.2002.
spor o pristojnosti – presoja sodne odločbe izdane v izvršilnem postopku v upravnem sporu
Sodne odločbe v izvršilnem postopku niso dopusten predmet sodne presoje v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije kot specializiranim sodiščem v smislu 2. odstavka 97. člena ZS.
denacionalizacija – ovire za vračilo v naravi – dejavnost javne službe – nadomestitveni stroški
Glede vračanja nepremičnin v naravi ZDen določa (1. odstavek 18. člena), da se nepremičnine vrnejo v naravi, če niso podane ovire, določene z ZDen ali drugim zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001194
ZOR člen 495, 495/1, 497, 497/1, 497/2.ZPP člen 39, 41, 41/1, 41/2, 377, 490.
stvarne napake - reklamacija - pravica do odstopa od pogodbe - uporaba stvari kljub ugotovljenim napakam - dovoljenost revizije - delno zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta
Ni se mogoče strinjati s stališčem sodišč prve in druge stopnje, da je nasprotni tožbeni zahtevek na razdrtje pogodb neutemeljen že zaradi tega, ker je tožena stranka obe polprikolici po reklamacijah uporabljala še vsaj štiri oziroma ti in pol leta, in ju zaradi tega ne more vrniti v stanju, v katerem ju je prejela (prvi odstavek 495. člena ZOR). Upoštevajoč celotno besedilo 495. člena ZOR je pravilnejša interpretacija, da poslabšanje stvari, ki je posledica rabe, ki ne presega običajne, ni razlog, da kupcu ne bi priznali pravice odstopiti od pogodbe. Tožena stranka, ki je v času čakanja na popravilo oziroma na nadomestno polprikolico omejeno uporabljala polprikolico z napako, zgolj zaradi tega ni izgubila pravice do odstopa od pogodbe.
najemna pogodba - vlaganja v najeto nepremičnino - vzdrževalna dela - soglasje najemodajalca - vmesna sodba
Stališče da tožeča stranka ni imela pravice sama urejati prostorov, ker pred tem ni pozvala tožene stranke kot najemodajalca in ji dala primernega roka, da bi sama opravila potrebna popravila, v obravnavani zadevi ni ustrezno, ker so bila potrebna vzdrževalna dela predvidena že v najemni pogodbi. V njej je vsebovano vnaprejšnje soglasje najemodajalca za potrebna vzdrževalna dela. Kakršnokoli dodatno pozivanje najemodajalca in postavljanje rokov za izvedbo tako predvidenih del, bi bilo glede na predhodno soglasje v najemni pogodbi nepotrebno.
Tožnik je s tožbo uveljavljal odreditev vpisa lastninske pravice glede sporne nepremičnine na ime obeh toženk, vsake do 1/2. V tožbi je tožnik označil enotno vrednost spornega predmeta 1.700.000 SIT, kar v razmerju do obeh toženk pomeni, da je bila za posamezen zahtevek proti vsaki toženki določena sporna vrednost 850.000 SIT. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v razmerju do vsake toženke tako ne presega revizijskega praga in zato revizija ni dovoljena.