predlog za dopustitev revizije – obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije, v katerem tožnica le povzema del besedila določb 367. a in 367. b člena ZPP in graja dejanske ugotovitve sodišč o fingiranosti zavarovalnega primera, ne vsebuje sestavin, zahtevanih z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
Oba upravna organa sta v svojih odločbah navedla podrobne razloge, zakaj se sporni objekt tožnika ne more uvrstiti med enostavne objekte v skladu z navedenim Pravilnikom. Takšna presoja temelji na dejanskih ugotovitvah upravnega postopka: objekt je zidan, s talno in medetažno armirano betonsko ploščo, z dvokapno streho. Po velikosti, načinu gradnje in namembnosti ne izpolnjuje pogojev za enostavne objekte. Zato je tudi po mnenju revizijskega sodišča odločitev upravnega organa pravilna in zakonita.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - odločanje istega sodnika na prvi in drugi stopnji - dvom v nepristranskost sojenja
Okoliščina, da sodnica, ki je izdala s pritožbo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje, sedaj sodniško funkcijo opravlja na Višjem sodišču v Kopru, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločitev o pritožbi, ne spada mednje.
enako varstvo pravic - odprava odločbe - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - konec teka roka za zastaranje - uporaba kazenskega zakona - pravnomočnost
Pravnomočnost sodbe, če je pritožba vložena in sodišče o njej odloči na seji senata, nastopi z dnem, ko sodišče odločitev o pritožbi odpravi pritožniku.
Kombinirana uporaba dveh (ali več) kazenskih zakonikov glede istega kaznivega dejanja ni mogoča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – pravno mnenje – dvom v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča
Dojemanja dolžnikov, ki menita, da odločanje Višjega sodišča v Celju o pritožbi zoper sklep v sporu zaradi motenja posesti (na podlagi katerega je upnica zahtevala prisilno izvršitev terjatve, ki je v njem ugotovljena), ni bilo nepristransko, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - enotno sosporništvo - navadno sosporništvo - dogovor o delitvi zapuščine - zavrženje revizije
Glede na enotno označbo vrednosti spora in dejstvo, da je revizijo vložil le eden od treh tožnikov, je za presojo vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe odločilnega pomena, da je vsak od njih terjal zase vknjižbo solastninskega deleža na spornih parcelah do 1/3. Tožniki kot dediči po domnevnem kupcu so sicer enotni sosporniki, vendar so se očitno že dogovorili o delitvi zapuščine. Zato je spričo dejstva, da vlaga revizijo le eden od treh tožnikov, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 1/3 od 1,100.000 nekdanjih SIT.
dedna pravica zakonca – obstoj dedne pravice - trajno prenehanje življenjske skupnosti – pojem življenjske skupnosti
Za obstoj življenjske skupnosti je bistvena predvsem njena notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja so pri tem le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti.
Iz ugotovitev izhaja, da med zapustnikom in toženko ni bilo resnejših prepirov, ki bi kazali na prenehanje življenjske skupnosti, in da sta sporazumno, kljub dogovorjenemu ločenemu bivanju, ohranjala skupnost, v kateri sta ostala intimna, si bila naklonjena, skrbela za skupno hčer, skupno preživljala dopust in se obiskovala, zato je mogoče pritrditi presoji, da med zapustnikom in toženko ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti v smislu prvega odstavka 22. člena ZD.
kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov – uporaba milejšega zakona – obstoj prekrška
Ker v izreku opisano ravnanje v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni bilo več določeno kot prekršek, je sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo zagrešilo kršitev po 1. točki 156. člena ZP-1.
ZP-1-UPB3 člen 13, 14, 156, 156-2. ZOPOKD člen 4, 5.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost storilca - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Zakon o prekrških in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja odgovornosti pravne osebe za prekršek ne vežeta na predhodno ugotovitev, da za prekršek odgovarja odgovorna oseba pravne osebe.
ZP-1-UPB3 člen 2, 2/2, 156, 156-1. ZGos člen 8, 11, 21.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona
Ker v izreku sodbe sodišča prve stopnje opisano ravnanje v času odločanja o zahtevi za sodno varstvo ni bilo več določeno kot prekršek, je sodišče z izdajo sodbe prekršilo drugi odstavek 2. člena ZP-1 v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 21. člena ZGos na način iz 1. točke 156. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005071
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 138, 138/3, 138/6.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev – pogoji za vožnjo vozil - vozniško dovoljenje
Pravna opredelitev prekrška storilca, ki vozi osebni avtomobil brez veljavnega vozniškega dovoljenja oziroma je njegova veljavnost potekla, je odvisna od ugotovitve, ali je bila predložitev veljavnega zdravstvenega spričevala pogoj za podaljšanje vozniškega dovoljenja.
ZIL člen 8, 9, 11, 71, 71/1, 72, 119. ZIL-1 člen 10, 12, 14, 15, 91, 91/1, 93, 128, 129, 130, 131, 132, 133. ZUP člen 129, 129/1-3, 220, 220/4.
podelitev patenta – ravnanje v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem – popoln patent – predložitev pisnega dokazila Uradu
Če bi Urad za intelektualno lastnino izdal ugotovitveno odločbo o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse pogoje patentibilnosti, na podlagi vednosti uradne osebe o obstoju ustreznega dokumenta, ki pa ne bi bil predložen Uradu, bi ravnal očitno nezakonito. Že iz tega razloga je sklicevanje tožeče stranke v postopku v upravnem sporu, da je Urad ravnal v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem (venire contra factum proprium) neutemeljeno, ne glede na to, ali je njegova uradna oseba res vodila postopek tako, da je pri tožeči stranki vzbudila vtis, da bo podeljen popoln, torej tudi vsebinsko preizkušen patent.
ZPre-1 člen 4, 6, 12. ZNVP člen 16. ZPre-1B člen 6.
prevzemi - postopek sodnega varstva zoper odločbo ATVP - prevzemni prag - vpis v centralni register vrednostnih papirjev - pridobitev pravic iz vrednostnih papirjev
Tožeča stranka je dosegla prevzemni prag po uveljavitvi novele, saj je pridobila delnice potem, ko je novela že stopila v veljavo. Pred tem pa v njeno korist v centralnem registru niso bile vpisane, zato se nanjo prehodna določba ZPre-1B ne nanaša.
Šele z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru namreč pridobi imetnik pravice iz tega papirja in pravico razpolagati s tem vrednostnim papirjem.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - posledice začetka stečajnega postopka - vrnitev posojila družbenika - delniška družba - kapitalsko posojilo pred in po uveljavitvi ZGD-F
Ena od materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka, sicer določena v (prvem odstavku 433. člena) ZGD, je bila, da družbenik, ki je v času, ko bi družbeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ni mogel v stečajnem postopku proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila, ker se je takšno posojilo v stečajnem postopku štelo za premoženje družbe.
Določba prvega odstavka 433. člena ZGD, ki je veljala pred uveljavitvijo novele ZGD-F, je veljala samo pri družbah z omejeno odgovornostjo, v razmerju med družbeniki in družbo z omejeno odgovornostjo, ne pa tudi pri delniških družbah, v razmerju med družbeniki in delniško družbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je razumno pričakovati, da bo prišlo do združitve pravd in s tem do ugodnih učinkov, ki jih združitev prinaša (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III R 24/2007 z dne 13. 11. 2007) upoštevaje, da so različne zatrjevane denarne obveznosti pravdnih strank povezane v dejanskem in pravnem pogledu.
Del izpostavljenih vprašanj je dejanske narave. Tista, ki so pravne, pa glede na ugotovljeno dejansko stanje (ki ga po tretjem odstavku 370. člena ZPP v revizijskem postopku ni več mogoče izpodbijati), ne morejo vplivati na odločitev v obravnavani zadevi.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - vlomsko zavarovanje - nastanek zavarovalnega primera - rop
Kazenskopravna definicija ropa v bistvenem ustreza opredelitvi ropa iz prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za vlomsko zavarovanje VL-93. Zato tudi nujno vodi do enakega pojmovanja.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - zavrženje revizije
Ker imata zahtevka tožeče stranke različni dejanski in pravni podlagi, je za presojo dovoljenosti revizije, odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka.