odmera davka od dohodkov iz dejavnosti – znižanje davčne osnove – investicija v osnovno sredstvo, ki je v solasti druge osebe
Ker je tožnik investiral v osnovna sredstva, ki so bila do polovice v lasti druge osebe in jih v tem delu tudi ni imel v finančnem najemu, ne more uveljavljati investicijske davčne olajšave po prvem odstavku 48. člena ZDoh za celotno investicijo v to sredstvo, ampak le do polovice, ki je bila v njegovi lasti.
ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1, 200. ZZDej člen 45.
odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) – medicinska napaka (zdravniška napaka)- zaplet (komplikacija) pri operativnem posegu – operacija ušesa - lezije živčnih vlaken – skrbnost dobrega strokovnjaka – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine
Zdravniški poseg je nedopusten, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica kršitve dolžne profesionalne skrbnosti (medicinska napaka). Od medicinske napake je treba razlikovati medicinski zaplet (komplikacijo), do katerega lahko pride med zdravljenjem, ki je potekalo sicer strokovno neoporečno in z največjo možno skrbnostjo. Pojavi se redko, naključno in ga kljub predvidljivosti ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta je zato odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove izključena.
Poškodba tožnikovega živca je posledica strokovne medicinske napake.
Glede na izjemno pomembnost obtožnega akta je treba vsako njegovo spremembo razlagati restriktivno. Sprememba obtožnice torej ni pogojena z novimi dokazi, bistveno je, da gre za dokaze, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2. ZUP člen 260, 260-1, 267, 267/1, 267/2.
inšpekcijski ukrep - predlog za obnovo upravnega postopka - sprememba sodne prakse kot obnovitveni razlog
Revident je v obravnavani zadevi uveljavljal obnovitveni razlog na podlagi 1. točke 260. člena ZUP. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča po navedeni določbi ni mogoče uveljavljati obnove postopka zaradi spremembe materialnega predpisa, drugačne razlage materialnega predpisa ali spremenjene upravne ali sodne prakse glede kakšnega pravnega vprašanja. Zato je bilo pravilno presojeno, da ni podan uveljavljani obnovitveni razlog in da je bilo zavrženje predloga zakonito glede na prvi in drugi odstavek 267. člena ZUP.
Revident glavne obravnave v tožbi ni predlagal. Ker pa je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost procesnih odločitev upravnih organov, po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu, ko je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Zato v reviziji smiselno uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu glede na določbe 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi z drugim in četrtim odstavkom 75. člena ZUS-1 ni podan.
izdaja gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – navedba vrednosti spora – zavrženje revizije
Ker obveznost stranke v izpodbijanem dokončnem aktu – gradbenem dovoljenju ni izražena v denarni vrednosti, tudi navedba stranke, da naj bi pcto znašal 22.000,00 EUR, ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - plačilo razlike v plači - zavrženje tožbe - denarni zahtevek - uveljavljanje predhodnega varstva pri delodajalcu
Ker je od opredelitve zahtevka za plačilo razlike plače za določeno obdobje (ali gre za denarni zahtevek iz delovnega razmerja, ki se lahko na podlagi četrtega odstavka 204. člena ZDR uveljavlja neposredno s tožbo pri sodišču) odvisna pravica do uveljavljanja sodnega varstva, gre v zvezi opredelitvijo narave takega zahtevka za pomembno pravno vprašanje v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP. Pri tem tožnik utemeljeno opozarja tudi na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pojmovanja narave takega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za neizrabljen letni dopust - zavrnitev predloga
Ker niso podani razlogi iz 367.a člena ZPP (pravnomočna sodba sodišča druge stopnje tudi ne nasprotuje sodni praksi, ki izhaja iz judikatov, na katere se sklicuje tožena stranka), je sodišče predlog za dopustitev revizije kot neutemeljen zavrnilo.
Odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora pristojen organ vselej izda po uradni dolžnosti, in sicer na podlagi lastne zaznave ali na podlagi odločbe o inšpekcijskih ukrepih.
Naknadna predložitev manjkajoče dokumentacije pomeni dopolnitev ponudbe, ki po izteku roka za oddajo ponudb ni bila dopustna (četrti odstavek 11. člena ZTel-1).
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - objektivni rok za obnovo upravnega postopka po določbah ZUP (1986) - zelo hude osledice
O vprašanju začetka teka petletnega objektivnega roka za obnovo upravnega postopka po določbi tretjega odstavka 252. člena ZUP (1986), ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče in od tega stališča izpodbijana sodba ne odstopa, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje in tudi ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - prenehanje delovnega razmerja - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
Ker je tožnica vse svoje zahtevke uveljavljala v posledici domnevne nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja in je sodišče o vseh zahtevkih pravnomočno odločilo z isto sodbo, glede katere je revizija že po zakonu dovoljena in zoper katero je tožnica revizijo že vložila, nima pravnega interesa za vložitev in odločanje o predlogu za dopustitev revizije.
ZUP člen 42, 43, 126, 225, 240. ZIN člen 24, 24/3. ZUS-1 člen 22, 92. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – stranka inšpekcijskega postopka
V 126. členu ZUP je (bilo) med drugim določeno, da mora pristojni organ v primerih, kadar se upravni postopek začne po uradni dolžnosti, upoštevati tudi morebitne vloge občanov in organizacij ter opozorila organov. To pa po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni, da bi imela taka oseba lahko lastnost stranke oziroma stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, takšno vlogo ji izrecno odreka 24. člen ZIN.
ZRPJZ člen 20. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (1996) člen 7.
poveljnik - dodatek za vodenje - vodja notranje organizacijske enote - višji upravni delavec - višina dodatka
Glede na 7. člen Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih je dodatek za vodenje določen le za delovna mesta tistih vodij notranjih organizacijskih enot, ki nimajo statusa višjega upravnega delavca. Sodišče druge stopnje je zato pravilno presodilo, da je vodenje in poveljevanje (v smislu zahtevnosti dela in ne kot dodatek!) očitno vključeno v količnik za določitev osnovne plače le pri tistih dolžnostih (delovnih mestih), na katere so razporejeni delavci s statusom višjega upravnega delavca.
Tožnik je upravičen do dodatka v višini zahtevanih 7 % zato, ker tožena stranka ni dokazala obstoja kriterijev, na podlagi katerih je sicer določila višino tega dodatka, poleg tega pa ima večina vodij notranjih organizacijskih enot pri toženi stranki dodatek v tej višini.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina - pisna obdolžitev - zagovor - opredelitev kršitev - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved oziroma ugotovitev o tem, kdaj je delodajalec izvedel za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca, predstavlja dejansko ugotovitev sodišča.
Pravico do zagovora lahko delavec izkoristi le v primeru jasne, vnaprejšnje seznanitve s konkretnimi očitki kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Sodišče lahko postopa po drugem odstavku 118. člena ZDR le v primeru, če tožena stranka zatrjuje in dokazuje okoliščine, zaradi katerih ob upoštevanju interesov strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Okoliščin in interesov torej sodišče ne ugotavlja na lastno pobudo oziroma po uradni dolžnosti, temveč jih mora delodajalec izrecno zatrjevati ni dokazati.
ZTPDR člen 83. ZPP člen 185, 286. OZ člen 347. ZDR člen 36f.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - razlika v plači - odpravnina - podjetniška kolektivna pogodba - pojem plače - denarna terjatev - uveljavljanje sodnega varstva - zakonske zamudne obresti - sprememba tožbe - nova dejstva in dokazi - zastaranje
Sodišče je dovolilo spremembo tožbe. V tem primeru ni mogoče upoštevati omejitev iz 286. člena ZPP, po katerem mora stranka že na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, in predlagati dokaze, potrebne za ugotovitev njenih navedb, ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke. Sodišče mora omogočiti pravdnima strankama, tudi po končanem prvem naroku za glavno obravnavo, da navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze v zvezi s spremenjenim zahtevkom.
Tožniki zahtevajo razliko med izplačano in pripadajočo odpravnino po kolektivni pogodbi, torej zahtevajo razliko v denarju. V takem primeru glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZTPDR niso bili dolžni najprej uveljavljati varstva pri toženi stranki, temveč so imeli možnost neposrednega sodnega varstva.
Pojem plače v delovnopravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto plačo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razmerje med revizijo in predlogom za obnovo postopka - prekinitev revizijskega postopka - obnovitveni razlogi - nov dokaz
V konkretni zadevi je bolj smotrno, da se prekine revizijski postopek. Novi dokazi, ki naj bi utemeljevali predlog za obnovo postopka, se nanašajo na zakonitost izredne odpovedi, zato je treba najprej odločiti o tem, ali je tožnik v predlogu za obnovo postopka res podal dejstva in dokaze, ki jih v dosedanjem postopku ni mogel predlagati, in ali bi ta dejstva in dokazi lahko vplivali na utemeljenost tožbenega zahtevka.
javni uslužbenec - uprava lokalne skupnosti - vodja notranje organizacijske enote - prenehanje položaja - premestitev zaradi delovnih potreb
Tožnica je zasedala položaj vodje notranje organizacijske enote uprave lokalne skupnosti. Ta položaj ne sodi med taksativno naštete položaje iz drugega odstavka 82. člena ZJU, za katere je predvidena izdaja posebne odločbe o razrešitvi.
Premestitev tožnice je bila res izvedena brez njenega soglasja, vendar le-to niti ni bilo potrebno, saj je šlo za premestitev zaradi delovnih potreb, pri kateri zakon to izrecno dopušča.
ZPPSL člen 83, 133, 136, 137, 144, 145, 160, 160/2. ZDR člen 29, 36f.
stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - prijava terjatev - napotitev na pravdo - stroški stečajnega postopka
Odpravnina, ki jo zahteva tožnik, je nastala po začetku stečajnega postopka in se ne obravnava kot priviligirana terjatev (ki se poravnava kot strošek stečajnega postopka), temveč predstavlja strošek stečajnega postopka, za katerega ne velja dolžnost prijave terjatev po 137. členu ZPPSL.
Kljub temu, da je tožnik prijavil odpravnino v stečajnem postopku in mu je bila prerekana, sklep o napotitvi na pravdo nima pravnih učinkov kot pri ostalih terjatvah, ki so zapadle v plačilo pred začetkom stečajnega postopka.
ZDR člen 184. OZ člen 149, 153, 153/2, 153/3. ZVZD člen 5, 9, 15, 24.
nesreča pri delu - delo na višini - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna in krivdna odgovornost - oprostitev odgovornosti - prispevek oškodovanca - vmesna sodba
Delo na višini, ki ga je v času nezgode opravljal tožnik, predstavlja nevarno dejavnost, saj pri takem delu vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca. To nevarnost lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjša, a kljub vsemu je ne more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Če se poleg tega na njegovi strani ugotovi še krivdno ravnanje, pa se odgovornosti za nastalo škodo v celoti sploh ne more razbremeniti.
Tožnikova opustitev dolžne skrbnosti je pomembno prispevala k nastanku škode, zato sta tožnik in tožena stranka za škodni dogodek odgovorna vsak v višini 50 %.