predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožeča stranka v predlogu ne navaja pravnih pravil, ki naj bi bila z izpodbijano sodbo prekršena, ne obrazloži, zakaj naj bi sodišče sporni pravni vprašanji rešilo nezakonito in z ničemer ne izkazuje obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere bi morda izpodbijana odločitev odstopala oziroma ne izkazuje morebitne neenotnosti sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VS0012572
ZPP člen 367, 367/1, 367a, 367a/1, 367a/1-2, 367c, 367c/2, 367c/3. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – razvoj prava prek sodne prakse – razžalitev dobrega imena in časti – odgovornost izdajatelja TV programa - oznaka klošar – protipravnost - obrazložitev obstoja vzročne zveze – dopustitev revizije
Predvsem za razvoj prava prek sodne prakse bi bila lahko pomembna odločitev Vrhovnega sodišča, ali je ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah v televizijskem prispevku oznaka klošar, za katero tožnik meni, da se nanaša nanj, lahko pomenila protipraven poseg v njegovo čast.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 181, 181/2, 339, 339/1, 370, 370/1-2. ZZZDR člen 58, 58/1, 59.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja – ugotovitev obsega skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju pravni interes za ugotovitveno tožbo – skupni prihranki zakoncev – odsvojitev premičnine s strani enega od zakoncev
Ugotovitev obsega skupnega premoženja, ki je med pravdnima strankama sporno, ter določitev njunih deležev na njem, je tožniku potrebna za nadaljnjo delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku. Med strankama ta postopek že poteka in prav nepravdno sodišče je tožnika napotilo na uveljavljanje predmetnih zahtevkov v pravdi. Poleg tega predstavlja tožba za ugotovitev, da ima tožnik na skupnem premoženju določen delež, zahtevo po ugotovitvi obstoja celotnega, kompleksnega pravnega razmerja med pravdnima strankama. Zapadlost posameznih denarnih zahtevkov, ki bi lahko temeljili na tej ugotovitvi, zato ne napeljuje k sklepu o pomanjkanju tožnikovega pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.
Tožnikov pravni interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek dajatvenih zahtevkov, ki naj bi po zaključkih nižjih sodišč že zapadli.
Skupni prihranki so lahko del skupnega premoženja zakoncev. O denarju, ki naj bi spadal v skupno premoženje zakoncev, je zato mogoče odločati tudi na podlagi ugotovitvenega zahtevka.
Prizadeti zakonec lahko dobi vrednost odtujene stvari tudi v preostalem premoženju, ki se deli. Zato sodna praksa ne izključuje sporov o odsvojenem premoženju ali velikosti deležev na njem.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - skrajšani postopek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljen dokaz - izvajanje dokazov
S tem, da obdolženec na glavno obravnavo ni prišel in so bili izpolnjeni vsi pogoji za sojenje v nenavzočnosti, je tudi pristal na to, da sam na glavni obravnavi pričam (ali izvedencem) ne bo mogel postavljati vprašanj, dajati pripomb na izvedene dokaze in predlagati novih dokazov.
Če obramba izvedbe dokaza ne predlaga, pravica iz tretje alineje 29. člena Ustave ni kršena, saj obdolžencu ne gre ustavna pravica, da sodišče ugotavlja dejstva, ki so obsojencu v korist, tudi s pomočjo dokazov, ki jih ni predlagal, ali dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka.
predlog za dopustitev revizije - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga
Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
pripor - ponovitvena nevarnost - subjektivne in objektivne okoliščine - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Na načelo enakosti se ni moč sklicevati na način, da se zahteva enakost tudi v nepravnosti.
Pri presoji obstoja ponovitvene nevarnosti okoliščina, da je dejanje storjeno v času pogojnega odpusta, ni identična okoliščini, ko je dejanje storjeno v času preizkusne dobe.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – odgovornost družbenika izbrisane družbe – pasivni družbenik - možnost vpliva na poslovanje družbe
Bistveno za nastanek obveznosti je, da je toženka vsaj po obvestilu upnikov (če že ne prej) imela možnost vpliva na poslovanje družbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - javnost sojenja - javnost glavne obravnave - izključitev javnosti - nedovoljeni dokazi - privilegirana priča - zasliševanje prič - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - sprememba obtožbe - rok za pripravo obrambe
Pri presoji, ali gre za privilegirano pričo, je obstoj zunajzakonske skupnosti pomemben v času zaslišanja priče.
Če se dokazi, izvedeni v zvezi s kaznivim dejanjem, za katero je bila izključena javnost, nanašajo tudi na kaznivo dejanje, za katerega je glavna obravnava javna, pretehtajo razlogi, ki so narekovali izključitev javnosti.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici - pridržanje v socialno varstvenem zavodu - zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve - ukrep nadzorovane obravnave - odpust z zdravljenja - odločba sodišča - odpust po strokovni presoji zdravstvenega zavoda
Zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku ali v obliki nadzorovane obravnave, je prisilno in predstavlja (vsaj) poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zato ni dopustno brez intervencije (odločbe) sodišča. Ta pa ni potrebna in ne z zakonom predvidena za odpust z zdravljenja oziroma obravnave po presoji izvajalca zdravljenja pred iztekom obdobja, za katerega ju je sodišče dovolilo s sklepom (ker z odpustom omejitev svobode preneha), če je odpust posledica izboljšanja zdravstvenega stanja osebe do te mere, da razlogov za izvajanje ukrepa ni več (prvi odstavek 71. člena in prvi odstavek 78. člena ZDZdr). Odpust je (enako kot v primeru zdravljenja oziroma obravnave na podlagi privolitve), ker je odvisen od strokovne presoje o uspešnosti zdravljenja oziroma obravnave, v dispoziciji ustanove, v kateri oziroma pod nadzorom katere se oseba zdravi (zaradi česar trajanje ukrepa s sklepom sodišča ni vnaprej časovno natančno določeno, pač pa je le omejeno s skrajnim rokom), ki je sicer dolžna sodišče obvestiti o odpustu osebe z zdravljenja oziroma obravnave, a o tem poseben sklep sodišča ni potreben.
ZOR člen 280-285. OZ člen 255-260. ZPP člen 367, 367a/1, 367a2, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – tožba na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – oblikovanje zahtevka – dopuščena revizija
Dopusti se revizija glede vprašanja, kako mora biti pravilno oblikovan tožbeni zahtevek pri tožbi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj; ali zadostuje oblikovalni zahtevek, ali pa mora biti v vsakem primeru hkrati postavljen še dajatveni zahtevek.
ZPP člen 380, 380/2. ZTLR člen 12, 12/1, 12/2. ZUN člen 46, 46/2. SZ-1 člen 190, 190/1. SZ člen 9, 9/1. ZGO-1 člen 217, 217/1. ZPN člen 7, 7/2. ZLNDL člen 2, 2/1.
družbena lastnina - pravica uporabe - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - funkcionalno zemljišče k stavbi
Pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba zgrajena, in na zemljišču, namenjenemu za njeno redno rabo, je bilo mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi (drugi odstavek 12. člena ZTLR in podobno drugi odstavek 7. člena ZPN). Pravice na zemljišču so tako sledile pravici na objektu. Revizijsko sodišče pritrjuje tožnikovim trditvam, da se je pravica uporabe na teh zemljiščih prenašala skupaj s pravico na stavbi po samem zakonu - na podlagi določb drugega odstavka 12. člena ZTLR in drugega odstavka 7. člena ZPN. Prenos pravice uporabe na teh zemljiščih zato ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti ne z določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča na način, kot ga je predpisoval 46. člen ZUN.
ZZZDR člen 51. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nastanek skupnega premoženja – prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je za nastanek skupnega premoženja ni odločilen datum formalnega prenehanja zakonske zveze, ampak datum prenehanja dejansko obstoječe življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev, pridobitev sporne nepremičnine ni pomenila nastanka skupnega premoženja. Odločitev v tej zadevi ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - predlog za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru znaša vrednost spornega predmeta in s tem vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe le 417,29 EUR, zato Vrhovno sodišče revizije ni moglo dopustiti.
prisilna izterjava denarne kazni za prekršek – plačilni nalog
Po četrtem odstavku 44. člena ZDavP je izvršilni naslov tudi plačilni nalog, s potrdilom o izvršljivosti; potrdilo o izvršljivosti se ne izpodbija v postopku davčne izvršbe.
SZ-1 člen 173, 173/3, 173/5, 173/7, 174, 175. ZUS-1 člen 92, 107.
nadomestna privatizacija stanovanj po SZ-1 – odločba o pripadajočih sredstvih najemniku hišniškega stanovanja
Imetnik stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju lahko uveljavlja pravico do izplačila nadomestila po 173. členu SZ-1 le za nakup drugega stanovanja, ki ga kupi po tem, ko je Stanovanjski zakon takšno pravico do nadomestila uredil.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - fakultativna obveznost - nadomestno upravičenje - izvršba zaradi izterjave stroškov postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri fakultativni obveznosti (nadomestno upravičenje) gre za enostavno obveznost, ki vsebuje samo en predmet izpolnitve. Zato lahko upnik od dolžnika zahteva samo predmet obveznosti, ne pa tudi druge (nadomestne) izpolnitve, ki je v izključni pristojnosti dolžnika. Narava dolžnikove obveznosti ima pomembno vlogo tudi v izvršilnem postopku. Če je dolžniku v izvršilnem naslovu dopuščeno, da lahko namesto izpolnitve obveznosti izroči kakšen drug predmet, lahko možnost izbire izkoristi, dokler upnik v prisilni izvršbi vsaj deloma ne prejme predmeta obveznosti.
Obveznost povrnitve stroškov postopka je denarna obveznost, ki nima fakultativne narave. To pomeni, da se je dolžnik ne more razbremeniti s tem, da opravi nadomestno izpolnitev. V primeru, da dolžnik ne povrne z izvršilnim naslovom dosojenih stroškov postopka, ima upnik možnost, da vloži predlog za izvršbo zaradi poplačila stroškov postopka.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, da je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidentke, bi ta morala navesti natančna in konkretna vprašanja po vsebini obravnavane zadeve in povedati, zakaj je odločitev o njih pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zanjo zelo hudih posledic ni izkazala z zatrjevanjem, da po spornem zemljišču teče edini možni dostop do njene stanovanjske hiše in drugih zemljišč.