OZ člen 269, 269/1. ZIZ člen 47, 212, 212/1, 212/2, 268, 268/1.
sodni penali - predlog za določitev sodnih penalov - zakonski pogoji za določitev sodnih penalov - izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi - identiteta zahtevkov - objektivne meje pravnomočnosti - meje izvršbe
Zakonski pogoji za določitev sodnih penalov so, da je dolžnikova obveznost ugotovljena s pravnomočno odločbo, ki je izvršilni naslov, da je potekel paricijski rok, da je določitev penalov zahteval upnik in da upnik še ni vložil predloga za izvršbo nedenarne obveznosti.
Sklep o začasni odredbi je sicer izvršilni naslov in kot takšen lahko podlaga za izvršbo ali za naložitev sodnih penalov, vendar ima sklep o začasni odredbi tudi učinek sklepa o izvršbi. Učinek sklepa o izvršbi pa je, da se izvršba začne opravljati v mejah, določenih v sklepu o izvršbi, te meje pa so v sklepu o izvršbi začrtane v subjektivnem (stranke), objektivnem (terjatev) in funkcionalnem smislu (sredstva in predmet izvršbe), zato se zastavlja zlasti vprašanje vpliva te njegove zakonske lastnosti v primeru, ko upnik na njegovi podlagi predlaga tudi naložitev sodnih penalov.
varstvo lastninske pravice - dejavnost ravnanja z odpadki - opustitev vznemirjanja in posegov - protipravno vznemirjanje - vprašanje obstoja soglasja tožnice – koncesijska pogodba
Soglasje za poseg v parcelo izključuje njegovo protipravnost. Ob sklenjenem in podpisanem dogovoru v letu 2011, le dejstvo, da si je tožnica premislila, ne more iti v škodo toženki.
Za odškodninsko odgovornost odgovorne osebe zadošča, da je njeno ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano.
Nedopustnost ravnanj oseb, ki se poklicno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, je tako treba presojati po merilih o njihovem postroženem profesionalnem ravnanju oziroma skrbnosti glede na pravila stroke in običaje.
Skrbnost dobrega gospodarstvenika je zavarovanki tožene stranke narekovala, da goste v slabo osvetljenem lokalu ustrezno opozori na višinsko razliko v pohodni površini, in sicer bodisi z osvetljenim opozorilom na stopnici ali z osvetljenim robom same stopnice.
Ker tožeči stranki v stečajnem postopku ni uspelo doseči priznanja pravočasnosti njene prijave ločitvene pravice oziroma “naknadne prijave”, ni pravne podlage, da bi sodišče tožbenemu zahtevku po ugotovitvi pravočasnosti prijave in obveznosti tožene stranke izreči se o tej ločitveni pravici, ugodilo izven stečajnega postopka.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063826
SPZ člen 167. ZFPPIPP člen 282, 323. OZ člen 604, 604/1, 604/4.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - neposredna posest - ročna zastava - zastavna pogodba - oddaja premičnega premoženja v najem - soglasje za oddajo v najem - načelo hitrosti postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - zmanjšanje vrednosti strojev
Zmanjšanje vrednosti strojev zaradi opravljenih delovnih ur in obrabe le-teh je nedvomno manjše, kot bi bilo, če stroji ne bi delovali.
ugovor izpodbojnosti - uveljavitev prerekane ločitvene pravice - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika
Ugovor izpodbojnosti je materialno pravni ugovor, ki ga je procesno mogoče uveljavljati le z nasprotno izpodbojno tožbo, ki se od samostojne izpodbojne tožbe razlikuje po tem, da ni vezana na prekluzivni rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP, temveč zanjo velja da jo je potrebno vložiti do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega dejanja (skladno s prvim odstavkom 183. člena ZPP).
V sporni zadevi gre prav za pravno procesno situacijo iz 308. člena ZFPPIPP, ko mora biti v roku nega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev vložen izpodbojni zahtevek z izbrisno tožbo in ne iz 305. člena ZFPPIPP, ko je dopustno vložiti izpodbojno tožbo po ugovoru izpodbojnosti v roku do konca naroka za glavno obravnavo v zvezi s tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice.
Tožeča stranka in stranska intervenientka sta vložili tožbi zoper toženo stranko s posledično identičnima tožbenima zahtevkoma, vendar to ne pomeni, da med njima obstaja kakršnokoli pravno razmerje, ki bi lahko vplivalo na položaj intervenientke. Zaradi odsotnosti pravnega interesa, da v obravnavani pravdi uspe tožnica, na strani katere je želela vstopiti pritožnica kot intervenientka, predlagana stranska intervencija pravilno ni dovoljena.
Odstop od dokaznega standarda dokazanosti („onkraj razumnega dvoma“) je upošteven takrat, ko bi se sicer eni od strank nalagalo nepremagljivo dokazno breme oziroma v položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena.
Tožnik je v prostorih tožene stranke z namenom ustrahovanja in vznemirjanja zagrozil sodelavki, da bo napadel njeno življenje in telo, v tej zvezi jo je udaril s paketom, v katerih so bile vrečke, v predel lic in ušesa, ter ji ob tem tudi zagrozil, da jo bo udaril še s čim drugim, s čimer je v celoti izpolnil znake kaznivega dejanja grožnje iz določbe 135. člena KZ-1. Z opisanim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Njegov napad na sodelavko je pomenil enega od najtežjih prekrškov, ki ga je mogoče storiti v delovnem razmerju. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079280
ZPP člen 14. OZ člen 171.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo – protipravnost – silobran – deljena odgovornost – nepremoženjska škoda – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Vezanost na obsodilno sodbo kazenskega sodišča konkretno tudi pomeni, da v pravdi zaradi plačila odškodnine toženec ne more uveljavljati določenih ugovorov, npr. da storjeno dejanje ni bilo protipravno, ker je bilo storjeno v silobranu.
Delodajalec mora skladno z določbo prvega odstavka 130. člena ZDR delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Pri takšnih stroških gre za izdatek, ki ga ima delavec bodisi zato, ker prihaja na delo iz drugega kraja kot je sedež delodajalca, ali zaradi večje oddaljenosti od sedeža v istem kraju. Pri kraju prebivanja gre za lokacijo, od koder se delavec dejansko vozi na delo, pri čemer je upravičen do povračila stroškov, če mu ti dejansko nastanejo. Vendar pa je potrebno poudariti, da v veljavni zakonodaji ni podlage za omejevanje pravice delavcu do povračila takšnih stroškov. Tožnik od tožene stranke utemeljeno terja povračilo stroškov, ki jih je imel s prihodom na delo in z dela. Glede tega je napačno stališče tožene stranke, da je bil tožnik skladno z navodili dolžan sporočati svojemu delodajalcu dejanske prihode na delo, saj je bila tožena stranka tista, ki bi morala skladno z določbami ZEPDSV dosledno voditi za tožnika evidenco o stroških dela, v kar je potrebno šteti tudi prevozne stroške, glede tega pa je imela podatke v potnih nalogih, s katerimi je razpolagala in kateri so bili podlaga za izvedenčeve izračune.
Cesija učinkuje na pravico tako, da se ta prenese, cesionar pa stopi na mesto cedenta. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in lahko z njo razpolaga, vendar pa to ne pomeni, da ob zapadlosti kredita prejme tudi plačilo zavarovane terjatve. Cesionar se lahko poplača iz odstopljene terjatve, ni pa to njegova dolžnost.
nagrada izvedenca – znižanje nagrade – zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Če sodni izvedenec mnenja ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče, se mu nagrada zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.
Ni mogoče slediti tožnikovi argumentaciji, da že samo dejstvo slepote onemogoča oblikovanje pravno veljavne volje za sklenitev določenega posla.
Izvedenec okulistične stroke brez ustreznih dokazov o zdravstvenem stanju tožnika (kopije zdravstvenega kartona, vpogleda v zdravstveno dokumentacijo), ki jih tožnik ni niti predložil niti predlagal, ne bi mogel podati mnenja glede tožnikove slabovidnosti v času podpisa spornih pogodb in pooblastila.
Ko je bil toženec seznanjen, da tožeča stranka sodbe ni prejela in posledično temu o njenih ukrepih (zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in vročitev sodbe, pritožba zoper sodbo), je vsekakor moral postati dvomljiv v pravnomočnost sodbe, v kolikor pa je bil v dvomu, ni bil več pošten prejemnik izplačane mu odškodnine.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - komunikacija med odvetnikom in stranko - preusmeritev elektronske pošte
Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščen pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji pa ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, po katerem bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je (pretežno) opravljala dela na delovnem mestu pomožna delavka skladno s pogodbo o zaposlitvi in le občasno na delovnem mestu pomočnik strojevodje rol avtomata, zato ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zato nezakonita.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, izhajajoč iz naknadne (sicer dopustno razširjene) trditvene podlage, a je svojo odločitev pri tem oprlo na dokaze, ki jih je izvedlo v okviru preverjanja prvotnih trditev. Oporočni priči sta bili resda zaslišani o okoliščinah nastajanja oporoke, vendar v okviru do tedaj zastavljene trditvene podstati, ni pa tožnica do njunega zaslišanja podala trditev o tem, da zapustnik pred pričama ni izjavil, da gre za njegovo oporoko, kar predstavlja oblično pomanjkljivost tovrstne oporoke. Ker teh trditev ni bilo, pričama konkretnih vprašanj o tem nista postavili ne stranki ne sodišče. V tem obsegu je bila pritožnici odvzeta možnost obravnavanja.
Izjava oporočitelja, da je listina njegova oporoka, je zaželena; ni pa nujno, da jo izrazi s točno temi besedami; lahko je dana tudi s takšno izjavo oporočitelja, ki jasno izkazuje njegovo voljo.
ZPSPP člen 26, 26/1. ZNP, člen 35, 35/1, 35/2, 35/3.
odpoved najemnega razmerja za poslovni prostor - stroški postopka - skupni stroški
Ker se na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno, jo vseeno „obravnava“ redno sodišče. Vendar zakon ni jasno določil po katerih procesnih pravilih odloča sodišče, ko presoja posamezna pravna vprašanja.
Po mnenju sodišča druge stopnje je ravnanje sodišča prve stopnje z najemnikovo odpovedjo pogodbe za poslovni prostor najbližje ravnanju v nepravdnemu postopku.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo naložilo predlagatelju povrnitev stroškov nasprotnega udeleženca za odgovor na predlog, kar niso skupni stroški. Potemtakem mora nasprotni udeleženec trpeti svoje stroške za odgovor na predlog in enako velja za predlagatelja za predlog.