sodna poravnava - popravni sklep - sodna določitev meje - druga parcelna številka
Ne glede na teoretični spor, ali sodna poravnava predstavlja sodno odločbo, sprememba parc. št. v obravnavani zadevi ni ne računska niti druga očitna pisna pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče s popravnim sklepom namreč ne more odpraviti. Prav to pa želi doseči predlagatelj, ki želi, da se v sodni poravnavi zapisana parc. št. 108/1 zamenja s parc. št. 108/3, pri čemer ne gre za situacijo, ko bi parc. št. 108/1 sploh ne obstajala oziroma bi šlo zgolj za preštevilčenje parc. št.
V primeru, ko iz sklepa o premestitvi ne izhajajo razlogi in cilji, ki jih je delodajalec zasledoval pri izdaji sklepa, mora tožena stranka v sodnem postopku dokazati, da bo s premestitvijo doseženo učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni konkretizirala razlogov za premestitev tožnika (policista) v skladu z ZJU, prav tako ni predlagala izvedbe dokazov z zaslišanjem predstojnika, ki bi lahko pojasnil svojo oceno, da je s premestitvijo tožnika mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa ter razloge, ki so ga do te ocene privedli. V tovrstnih sporih je ključnega pomena prav izpoved predstojnika, ki mora sodišče prepričati v objektivne in s tem preverljive razloge za premestitev delavca. Ker toženi stranki ni uspelo dokazati, da je tožnika zakonito premestila, sta izpodbijana sklepa o premestitvi tožnika nezakonita.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063826
SPZ člen 167. ZFPPIPP člen 282, 323. OZ člen 604, 604/1, 604/4.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - neposredna posest - ročna zastava - zastavna pogodba - oddaja premičnega premoženja v najem - soglasje za oddajo v najem - načelo hitrosti postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - zmanjšanje vrednosti strojev
Zmanjšanje vrednosti strojev zaradi opravljenih delovnih ur in obrabe le-teh je nedvomno manjše, kot bi bilo, če stroji ne bi delovali.
Tožena stranka je v pritožbi navedla dovoljeno novoto, ki jo je tudi izkazala (odpoved pogodbe o zaposlitvi), ta pa bistveno vpliva na pravilno in popolno ugotovitev pridobitnih sposobnosti tožene stranke, in posledično na pravilno določitev višine preživnine, ki jo je dolžna plačati tožena stranka.
izvenzakonska skupnost - zakonska ureditev - pravne posledice - posebno premoženje - vlaganje v premoženje
Zunajzakonska skupnost pred uveljavitvijo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnem redu, ki je veljal v letih 1958 do 1993, ko naj bi bila četrtotoženec in pokojna v izvenzakonski skupnosti, ni bila urejena, zato ni mogla obstajati in niso mogle nastati življenjske posledice, ki nastanejo za partnerje izvenzakonske skupnosti.
ZPSPP člen 26, 26/1. ZNP, člen 35, 35/1, 35/2, 35/3.
odpoved najemnega razmerja za poslovni prostor - stroški postopka - skupni stroški
Ker se na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno, jo vseeno „obravnava“ redno sodišče. Vendar zakon ni jasno določil po katerih procesnih pravilih odloča sodišče, ko presoja posamezna pravna vprašanja.
Po mnenju sodišča druge stopnje je ravnanje sodišča prve stopnje z najemnikovo odpovedjo pogodbe za poslovni prostor najbližje ravnanju v nepravdnemu postopku.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo naložilo predlagatelju povrnitev stroškov nasprotnega udeleženca za odgovor na predlog, kar niso skupni stroški. Potemtakem mora nasprotni udeleženec trpeti svoje stroške za odgovor na predlog in enako velja za predlagatelja za predlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079264
ZPP člen 318, 318/4. OZ člen 540.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – huda nehvaležnost – zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – poziv na odpravo nesklepčnosti
Za preklic darila ne zadostuje vsako obdarjenčevo ravnanje, ki ga označuje pojem nehvaležnosti. Ravnanje mora biti tako zavržno, da ga označi pojem hude nehvaležnosti oziroma velike nehvaležnosti po ODZ. Vsebino pravnega standarda hude (velike) nehvaležnosti mora pri argumentaciji svoje odločitve v vsakem obravnavanem življenjskem primeru določiti sodišče. Da pa to lahko stori, mora tudi tožeča stranka v tožbi podati trditve, na podlagi katerih lahko sodišče argumentira svojo odločitev.
Tožnik je v prostorih tožene stranke z namenom ustrahovanja in vznemirjanja zagrozil sodelavki, da bo napadel njeno življenje in telo, v tej zvezi jo je udaril s paketom, v katerih so bile vrečke, v predel lic in ušesa, ter ji ob tem tudi zagrozil, da jo bo udaril še s čim drugim, s čimer je v celoti izpolnil znake kaznivega dejanja grožnje iz določbe 135. člena KZ-1. Z opisanim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Njegov napad na sodelavko je pomenil enega od najtežjih prekrškov, ki ga je mogoče storiti v delovnem razmerju. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – preživnina za otroka
Navedba tožnice, da od zavezanca za plačilo preživnine za otroka ne uspe izterjati celotne preživnine, ni upoštevna. V takšnem primeru ima namreč otrok v skladu z 21a. členom ZJSRS pravico do nadomestila preživnine, ki jo zakoniti zastopnik otroka lahko uveljavlja pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
Delodajalec mora skladno z določbo prvega odstavka 130. člena ZDR delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Pri takšnih stroških gre za izdatek, ki ga ima delavec bodisi zato, ker prihaja na delo iz drugega kraja kot je sedež delodajalca, ali zaradi večje oddaljenosti od sedeža v istem kraju. Pri kraju prebivanja gre za lokacijo, od koder se delavec dejansko vozi na delo, pri čemer je upravičen do povračila stroškov, če mu ti dejansko nastanejo. Vendar pa je potrebno poudariti, da v veljavni zakonodaji ni podlage za omejevanje pravice delavcu do povračila takšnih stroškov. Tožnik od tožene stranke utemeljeno terja povračilo stroškov, ki jih je imel s prihodom na delo in z dela. Glede tega je napačno stališče tožene stranke, da je bil tožnik skladno z navodili dolžan sporočati svojemu delodajalcu dejanske prihode na delo, saj je bila tožena stranka tista, ki bi morala skladno z določbami ZEPDSV dosledno voditi za tožnika evidenco o stroških dela, v kar je potrebno šteti tudi prevozne stroške, glede tega pa je imela podatke v potnih nalogih, s katerimi je razpolagala in kateri so bili podlaga za izvedenčeve izračune.
Med pravdnima strankama so bile dogovorjene zamudne obresti v višini, ki več kot 50 % presegajo predpisano obrestno mero zamudnih obresti. Upoštevajoč 377. člen OZ zato velja, da je tak dogovor o obrestih šteti za oderuško pogodbo. Ima pa upnik možnost, da takšno domnevo izpodbije, česar pa v postopku ni zmogel.
Tožnik je družbi F. nakazal znesek 10.000,00 EUR po sklenjeni posojilni pogodbi. Dejstvo, da je družba F. sprejela izpolnitev, kaže, da je s konkludentnim ravnanjem izrazila svojo poslovno voljo, da sklenjeno pogodbo odobri. Obveznost izbrisane družbe je tako veljavno nastala tudi v primeru, če bi se trditev tožene stranke, da za podpis posojilne pogodbe ni imel pooblastila, izkazala za resnično.
Pojasnilna obveznost je izraz načela vestnosti in poštenja, ki zahteva, da si pogodbena stranka ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Sicer je bila res dolžnost tožeče stranke zagotoviti delujočo analogno telefonsko linijo, vendar je tožena stranka strokovnjak na svojem področju in je vedela oz. bi morala vedeti, da mora tožnika opozoriti in mu pojasniti pomanjkljivosti glede prenosa signala preko GSM linije tj. vse okoliščine, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih tožnikovih interesov za katere je toženec vedel oziroma za katere bi moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
ZDen člen 73. ZReg člen 8, 8/1. UZITUL-A člen 22b, 22č.
odškodnina po 73. členu ZDen - aktivna legitimacija - zavezanec za vrnitev – statusno preoblikovanje – univerzalni pravni naslednik – vpis v sodni register – pravna kontinuiteta – oddelitev z ustanovitvijo nove družbe
Sam prenos premoženja in poslovanja ne pomeni statusnega preoblikovanja in posledičnega pravnega nasledstva, saj je za ti dve dejstvi potreben vpis v sodni register. ZDen veže obveznost vračila premoženja na samo dejstvo lastništva tega premoženja v času vračanja, pravico do odškodnine pa pogojuje s pravno kontinuiteto zavezanca za vračilo, ki pa v predmetnem primeru ni podana.
Ker tožeči stranki v stečajnem postopku ni uspelo doseči priznanja pravočasnosti njene prijave ločitvene pravice oziroma “naknadne prijave”, ni pravne podlage, da bi sodišče tožbenemu zahtevku po ugotovitvi pravočasnosti prijave in obveznosti tožene stranke izreči se o tej ločitveni pravici, ugodilo izven stečajnega postopka.
obseg škode - adekvatna vzročna zveza – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - eggshell skull doktrina – prispevek oškodovanca - deljena vzročnost
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je. Ne more računati na (povprečno) zdravega, ali pa na relativno mladega oškodovanca. Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati prispevka oškodovanca k škodi, saj ne gre za njegovo krivdno ravnanje.
zapuščinski postopek – vrednost predmeta postopka – čista vrednost zapuščine – prosti preudarek
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
ugovor izpodbojnosti - uveljavitev prerekane ločitvene pravice - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika
Ugovor izpodbojnosti je materialno pravni ugovor, ki ga je procesno mogoče uveljavljati le z nasprotno izpodbojno tožbo, ki se od samostojne izpodbojne tožbe razlikuje po tem, da ni vezana na prekluzivni rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP, temveč zanjo velja da jo je potrebno vložiti do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega dejanja (skladno s prvim odstavkom 183. člena ZPP).
V sporni zadevi gre prav za pravno procesno situacijo iz 308. člena ZFPPIPP, ko mora biti v roku nega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev vložen izpodbojni zahtevek z izbrisno tožbo in ne iz 305. člena ZFPPIPP, ko je dopustno vložiti izpodbojno tožbo po ugovoru izpodbojnosti v roku do konca naroka za glavno obravnavo v zvezi s tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, izhajajoč iz naknadne (sicer dopustno razširjene) trditvene podlage, a je svojo odločitev pri tem oprlo na dokaze, ki jih je izvedlo v okviru preverjanja prvotnih trditev. Oporočni priči sta bili resda zaslišani o okoliščinah nastajanja oporoke, vendar v okviru do tedaj zastavljene trditvene podstati, ni pa tožnica do njunega zaslišanja podala trditev o tem, da zapustnik pred pričama ni izjavil, da gre za njegovo oporoko, kar predstavlja oblično pomanjkljivost tovrstne oporoke. Ker teh trditev ni bilo, pričama konkretnih vprašanj o tem nista postavili ne stranki ne sodišče. V tem obsegu je bila pritožnici odvzeta možnost obravnavanja.
Izjava oporočitelja, da je listina njegova oporoka, je zaželena; ni pa nujno, da jo izrazi s točno temi besedami; lahko je dana tudi s takšno izjavo oporočitelja, ki jasno izkazuje njegovo voljo.