OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070448
ZPP člen 115, 115/1, 282. OZ člen 179.
razžalitev – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – narok za glavno obravnavo – zaslišanje stranke – preložitev naroka – upravičen razlog – račun za zdravilo
Eden ključnih elementov, ki bi jih tožnik v postopku moral izkazati, je obstoj duševnih bolečin zaradi protipravnega ravnanja toženke. Tožnik obstoj in intenzivnost takšnih bolečin glede na njihovo naravo (poseg v čast in dobro ime kot del intimne sfere) lahko izkaže le z lastnim zaslišanjem. Gre za njegov subjektivni občutek, ki ga ostali dokazi lahko le objektivizirajo. Tožnik zmotno meni, da za izkaz navedenega zadoščajo že njegove tožbene trditve.
Račun za splošno uporabljeno zdravilo brez recepta, ki ga lahko kadarkoli kupi vsak, ne izkazuje zdravstvenega razloga, ki ga predpisuje drugi odstavek 115. člena ZPP.
Po ustaljenih stališčih sodne prakse, ki se je oblikovala ob množičnem uveljavljanju istovrstnih zahtevkov oškodovancev ob cesti G1-3, je treba pri odmeri višine odškodnine za tovrstno škodo kot odločilni upoštevati dve okoliščini: oddaljenost bivališča oškodovanca od regionalne ceste G1-3 in obdobje izpostavljenosti (tako kumulativno gledano, kot z vidika povprečne dnevne navzočnosti doma). Prekomernim emisijam so bili najbolj izpostavljeni in z njimi obremenjeni oškodovanci, katerih bivališča se nahajajo v bližini ceste, manj pa tisti, ki so oddaljeni približno 15 m in več. Bolj so bili obremenjeni oškodovanci, ki so bili zaradi različnih vzrokov večino časa doma (upokojenci, nezaposleni ipd.), manj pa tisti, ki so bili določen čas zdoma.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179, 179/1. ZGD-1 člen 32, 83.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - zavarovalna vsota
Drugotožena stranka (zavarovalnica) odgovarja le iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti po polici, ki pokriva odškodninske zahtevke lastnih delavcev zavarovanca (prvotožene stranke), in po kateri znaša zavarovalna vsota določen znesek.
Zavarovalna vsota je pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na morebiti višji obseg škode, ki je nastala v določenem škodnem primeru.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, izhajajoč iz naknadne (sicer dopustno razširjene) trditvene podlage, a je svojo odločitev pri tem oprlo na dokaze, ki jih je izvedlo v okviru preverjanja prvotnih trditev. Oporočni priči sta bili resda zaslišani o okoliščinah nastajanja oporoke, vendar v okviru do tedaj zastavljene trditvene podstati, ni pa tožnica do njunega zaslišanja podala trditev o tem, da zapustnik pred pričama ni izjavil, da gre za njegovo oporoko, kar predstavlja oblično pomanjkljivost tovrstne oporoke. Ker teh trditev ni bilo, pričama konkretnih vprašanj o tem nista postavili ne stranki ne sodišče. V tem obsegu je bila pritožnici odvzeta možnost obravnavanja.
Izjava oporočitelja, da je listina njegova oporoka, je zaželena; ni pa nujno, da jo izrazi s točno temi besedami; lahko je dana tudi s takšno izjavo oporočitelja, ki jasno izkazuje njegovo voljo.
V primeru, ko iz sklepa o premestitvi ne izhajajo razlogi in cilji, ki jih je delodajalec zasledoval pri izdaji sklepa, mora tožena stranka v sodnem postopku dokazati, da bo s premestitvijo doseženo učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni konkretizirala razlogov za premestitev tožnika (policista) v skladu z ZJU, prav tako ni predlagala izvedbe dokazov z zaslišanjem predstojnika, ki bi lahko pojasnil svojo oceno, da je s premestitvijo tožnika mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa ter razloge, ki so ga do te ocene privedli. V tovrstnih sporih je ključnega pomena prav izpoved predstojnika, ki mora sodišče prepričati v objektivne in s tem preverljive razloge za premestitev delavca. Ker toženi stranki ni uspelo dokazati, da je tožnika zakonito premestila, sta izpodbijana sklepa o premestitvi tožnika nezakonita.
ugovor izpodbojnosti - uveljavitev prerekane ločitvene pravice - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika
Ugovor izpodbojnosti je materialno pravni ugovor, ki ga je procesno mogoče uveljavljati le z nasprotno izpodbojno tožbo, ki se od samostojne izpodbojne tožbe razlikuje po tem, da ni vezana na prekluzivni rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP, temveč zanjo velja da jo je potrebno vložiti do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega dejanja (skladno s prvim odstavkom 183. člena ZPP).
V sporni zadevi gre prav za pravno procesno situacijo iz 308. člena ZFPPIPP, ko mora biti v roku nega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev vložen izpodbojni zahtevek z izbrisno tožbo in ne iz 305. člena ZFPPIPP, ko je dopustno vložiti izpodbojno tožbo po ugovoru izpodbojnosti v roku do konca naroka za glavno obravnavo v zvezi s tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice.
ZPP člen 105a, 158, 158/1, 188, 188/3, 441. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2.
umik tožbe v izvršilnem postopku - pravdni postopek - nastanek taksne obveznosti - doplačilo sodne takse za redni postopek - domneva umika tožbe - izpolnitev zahtevka - povrnitev stroškov
Do umika tožbe in posledično do ustavitve postopka je prišlo zaradi neplačila sodne takse in ne gre za primer umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijano odločitev pravilno oprlo na prvi del prvega odstavka 158. člena ZPP.
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira in se, kot navedeno, začne že z vložitvijo obrazloženega ugovora, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo odločeno.
ugovor tretjega - pravni interes - rubež premičnin
Ker v obravnavanem primeru premičnine še niso bile zarubljene, niti ni znano, ali bodo sploh zarubljene in katere, tretja še ni pridobila pravnega interesa za vložitev ugovora.
Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen (za naprej). Izvršilni postopek se zato ustavi.
ZDKG člen 5, 7, 11, 14, 15, 21, 21/2. ZD člen 10, 11.
dedovanje zaščitene kmetije – prevzemnik zaščitene kmetije – nujni delež – denarna vrednost nujnega deleža
Ugotovitev denarne vrednosti nujnega deleža pri dedovanju zaščitene kmetije je odvisna le od vrednosti zaščitene kmetije, torej od vrednosti tistih nepremičnin, ki jo tvorijo, ne pa od celotne vrednosti zapuščine zapustnice.
Pojasnilna obveznost je izraz načela vestnosti in poštenja, ki zahteva, da si pogodbena stranka ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Sicer je bila res dolžnost tožeče stranke zagotoviti delujočo analogno telefonsko linijo, vendar je tožena stranka strokovnjak na svojem področju in je vedela oz. bi morala vedeti, da mora tožnika opozoriti in mu pojasniti pomanjkljivosti glede prenosa signala preko GSM linije tj. vse okoliščine, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih tožnikovih interesov za katere je toženec vedel oziroma za katere bi moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
ZDen člen 73. ZReg člen 8, 8/1. UZITUL-A člen 22b, 22č.
odškodnina po 73. členu ZDen - aktivna legitimacija - zavezanec za vrnitev – statusno preoblikovanje – univerzalni pravni naslednik – vpis v sodni register – pravna kontinuiteta – oddelitev z ustanovitvijo nove družbe
Sam prenos premoženja in poslovanja ne pomeni statusnega preoblikovanja in posledičnega pravnega nasledstva, saj je za ti dve dejstvi potreben vpis v sodni register. ZDen veže obveznost vračila premoženja na samo dejstvo lastništva tega premoženja v času vračanja, pravico do odškodnine pa pogojuje s pravno kontinuiteto zavezanca za vračilo, ki pa v predmetnem primeru ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063823
OZ člen 39, 86.
prenos delnic - enotni pravni posel - ugotovitev ničnosti pravnega posla - subjekti v verigi prenosov - pogodbene stranke - nedopustna podlaga - kavza pravnega posla
Za to, da bi bilo mogoče šteti, da so vsi v tožbenem zahtevku navedeni prenosi delnic predstavljali enoten pravni posel, ki bi ga bilo zaradi v tožbi zatrjevanih razlogov mogoče spoznati za ničnega, bi morali vsi subjekti, ki so v poslu sodelovali, obstajati v času spornega posla (oziroma vsaj ob njegovem začetku).
Za ugoditev tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti „enotnega pravnega posla“ bi morali tožeči stranki s tožbo zajeti vse pogodbene stranke, saj bi morali biti za to, da bi bile delnice lahko vrnjene drugo tožeči stranki, izpodbiti prav vsi prenosi. Ničnost pogodb bi namreč (nedopustno) posegla tudi v pravni položaj pogodbenih strank, ki niso pravdne stranke.
V odškodninskem pravu velja, da mora oškodovanec storiti vse, da je škoda čim nižja (compensatio lucri cum damno). Gre za temeljno načelo odškodninskega prava.
Tožnica je storila vse, da je bila škoda čim manjša in je našla drugo delo. Zato gre tožnici iz naslova izgubljenega zaslužka le tisti izpad, ki je nastal v času dela nezmožnosti oziroma je dokazala, da ji je izpadel dohodek.
V primeru, če ima opravljen posel napake, ima naročnik po materialnem pravu dve možnosti: lahko odkloni prevzem opravljenega posla, ali pa posel prevzame in hkrati od podjemnika zahteva odpravo napak Tožena stranka je torej posel prevzela in kot je bilo zgoraj obrazloženo, tudi zahtevala odpravo napak. Zato ni podana situacija iz tretjega odstavka 641. člena OZ.
gradbena pogodba – izpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – odstopnina – pogodbena kazen – vsebina pogodbene zaveze stranke
Odstopnina pomeni pravico do odstopa od pogodbe ob hkratnem plačilu določenega zneska nasprotni stranki, medtem ko je denarna kazen po 247. členu OZ sankcija zaradi neizpolnitve ali zamude izpolnitve pogodbe. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, medtem ko pa je možna za druge, nedenarne, dogovorjene vzporedno z denarno, obveznosti.
izvenzakonska skupnost - zakonska ureditev - pravne posledice - posebno premoženje - vlaganje v premoženje
Zunajzakonska skupnost pred uveljavitvijo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnem redu, ki je veljal v letih 1958 do 1993, ko naj bi bila četrtotoženec in pokojna v izvenzakonski skupnosti, ni bila urejena, zato ni mogla obstajati in niso mogle nastati življenjske posledice, ki nastanejo za partnerje izvenzakonske skupnosti.
ZPSPP člen 26, 26/1. ZNP, člen 35, 35/1, 35/2, 35/3.
odpoved najemnega razmerja za poslovni prostor - stroški postopka - skupni stroški
Ker se na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno, jo vseeno „obravnava“ redno sodišče. Vendar zakon ni jasno določil po katerih procesnih pravilih odloča sodišče, ko presoja posamezna pravna vprašanja.
Po mnenju sodišča druge stopnje je ravnanje sodišča prve stopnje z najemnikovo odpovedjo pogodbe za poslovni prostor najbližje ravnanju v nepravdnemu postopku.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo naložilo predlagatelju povrnitev stroškov nasprotnega udeleženca za odgovor na predlog, kar niso skupni stroški. Potemtakem mora nasprotni udeleženec trpeti svoje stroške za odgovor na predlog in enako velja za predlagatelja za predlog.
varstvo lastninske pravice - dejavnost ravnanja z odpadki - opustitev vznemirjanja in posegov - protipravno vznemirjanje - vprašanje obstoja soglasja tožnice – koncesijska pogodba
Soglasje za poseg v parcelo izključuje njegovo protipravnost. Ob sklenjenem in podpisanem dogovoru v letu 2011, le dejstvo, da si je tožnica premislila, ne more iti v škodo toženki.