Med pravdnima strankama so bile dogovorjene zamudne obresti v višini, ki več kot 50 % presegajo predpisano obrestno mero zamudnih obresti. Upoštevajoč 377. člen OZ zato velja, da je tak dogovor o obrestih šteti za oderuško pogodbo. Ima pa upnik možnost, da takšno domnevo izpodbije, česar pa v postopku ni zmogel.
Tožnik je družbi F. nakazal znesek 10.000,00 EUR po sklenjeni posojilni pogodbi. Dejstvo, da je družba F. sprejela izpolnitev, kaže, da je s konkludentnim ravnanjem izrazila svojo poslovno voljo, da sklenjeno pogodbo odobri. Obveznost izbrisane družbe je tako veljavno nastala tudi v primeru, če bi se trditev tožene stranke, da za podpis posojilne pogodbe ni imel pooblastila, izkazala za resnično.
Ni mogoče slediti tožnikovi argumentaciji, da že samo dejstvo slepote onemogoča oblikovanje pravno veljavne volje za sklenitev določenega posla.
Izvedenec okulistične stroke brez ustreznih dokazov o zdravstvenem stanju tožnika (kopije zdravstvenega kartona, vpogleda v zdravstveno dokumentacijo), ki jih tožnik ni niti predložil niti predlagal, ne bi mogel podati mnenja glede tožnikove slabovidnosti v času podpisa spornih pogodb in pooblastila.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 6, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni mogoče še zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje bo v obravnavanem primeru lahko šele na podlagi nadaljnjega kontradiktornega postopka, v katerem bo lahko svoje argumente predstavila tudi nasprotna stranka, ugotovilo, ali tožniku očitane kršitve predstavljajo resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je tožnik očitane kršitve tudi dejansko storil, zaenkrat pa o obstoju verjetnosti tožnikove terjatve še ni mogoče govoriti. Sodišče bo vse ugovore tožnika (da ni storil očitanih mu kršitev ter da je toženka nepravilno uporabila materialno pravo), razčistilo v okviru dokaznega postopka in odločanja o glavni stvari, saj ni namen začasne odrede vsebinsko odločanje o utemeljenosti zahtevka in tudi ne zaslišanja prič, kar je vse predmet pravdnega postopka. Ker ni podan že prvi in temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, je potrebno predlog tožnika za izdajo začasne odredbe (da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) iz tega razloga zavrniti.
sodna poravnava - popravni sklep - sodna določitev meje - druga parcelna številka
Ne glede na teoretični spor, ali sodna poravnava predstavlja sodno odločbo, sprememba parc. št. v obravnavani zadevi ni ne računska niti druga očitna pisna pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče s popravnim sklepom namreč ne more odpraviti. Prav to pa želi doseči predlagatelj, ki želi, da se v sodni poravnavi zapisana parc. št. 108/1 zamenja s parc. št. 108/3, pri čemer ne gre za situacijo, ko bi parc. št. 108/1 sploh ne obstajala oziroma bi šlo zgolj za preštevilčenje parc. št.
vročanje – način vročanja – pooblastilno razmerje – vročanje stranki namesto pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče se je s pooblastilnim razmerjem seznanilo šele po zaključenem postopku na prvi stopnji, kar pa ne razbremeni prvostopenjskega sodišča nezakonitega postopanja glede vročanja stranki, ki ima pooblaščenca.
ZDen člen 73. ZReg člen 8, 8/1. UZITUL-A člen 22b, 22č.
odškodnina po 73. členu ZDen - aktivna legitimacija - zavezanec za vrnitev – statusno preoblikovanje – univerzalni pravni naslednik – vpis v sodni register – pravna kontinuiteta – oddelitev z ustanovitvijo nove družbe
Sam prenos premoženja in poslovanja ne pomeni statusnega preoblikovanja in posledičnega pravnega nasledstva, saj je za ti dve dejstvi potreben vpis v sodni register. ZDen veže obveznost vračila premoženja na samo dejstvo lastništva tega premoženja v času vračanja, pravico do odškodnine pa pogojuje s pravno kontinuiteto zavezanca za vračilo, ki pa v predmetnem primeru ni podana.
Pojasnilna obveznost je izraz načela vestnosti in poštenja, ki zahteva, da si pogodbena stranka ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Sicer je bila res dolžnost tožeče stranke zagotoviti delujočo analogno telefonsko linijo, vendar je tožena stranka strokovnjak na svojem področju in je vedela oz. bi morala vedeti, da mora tožnika opozoriti in mu pojasniti pomanjkljivosti glede prenosa signala preko GSM linije tj. vse okoliščine, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih tožnikovih interesov za katere je toženec vedel oziroma za katere bi moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
RAZLASTITEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0074297
ZUreP-1 člen 105, 105/2, 105/3, 107, 107/1.
razlastitev – nadomestilo v naravi – zagotovitev enakovredne nepremičnine – določitev odškodnine – osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti – status zemljišč
Razlaščene nepremičnine nasprotnega udeleženca so predstavljale osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, zato bi moralo sodišče ugotoviti, ali bi lahko predlagateljica zagotovila nasprotnemu udeležencu druge enakovredne nepremičnine, kar je nasprotni udeleženec tudi sicer zahteval.
Trditve udeležencev glede vprašanja, ali so takšne nepremičnine na voljo, so bile sicer nasprotujoče, zato bi moralo sodišče prve stopnje to razčistiti in sicer v tem postopku, ter se pri tem ne bi smelo zadovoljiti z ugotovitvami organa iz razlastitvenega postopka.
Za določitev višine odškodnine za odvzeta zemljišča je odločilno, za kakšen namen so se ta uporabljala, še preden je občina zaradi gradnje prometne infrastrukture (obvoznice) sprejela ustrezne prostorske akte, s katerimi se je namembnost odvzetih zemljišč spremenila.
Delodajalec mora skladno z določbo prvega odstavka 130. člena ZDR delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Pri takšnih stroških gre za izdatek, ki ga ima delavec bodisi zato, ker prihaja na delo iz drugega kraja kot je sedež delodajalca, ali zaradi večje oddaljenosti od sedeža v istem kraju. Pri kraju prebivanja gre za lokacijo, od koder se delavec dejansko vozi na delo, pri čemer je upravičen do povračila stroškov, če mu ti dejansko nastanejo. Vendar pa je potrebno poudariti, da v veljavni zakonodaji ni podlage za omejevanje pravice delavcu do povračila takšnih stroškov. Tožnik od tožene stranke utemeljeno terja povračilo stroškov, ki jih je imel s prihodom na delo in z dela. Glede tega je napačno stališče tožene stranke, da je bil tožnik skladno z navodili dolžan sporočati svojemu delodajalcu dejanske prihode na delo, saj je bila tožena stranka tista, ki bi morala skladno z določbami ZEPDSV dosledno voditi za tožnika evidenco o stroških dela, v kar je potrebno šteti tudi prevozne stroške, glede tega pa je imela podatke v potnih nalogih, s katerimi je razpolagala in kateri so bili podlaga za izvedenčeve izračune.
Tožnik je v prostorih tožene stranke z namenom ustrahovanja in vznemirjanja zagrozil sodelavki, da bo napadel njeno življenje in telo, v tej zvezi jo je udaril s paketom, v katerih so bile vrečke, v predel lic in ušesa, ter ji ob tem tudi zagrozil, da jo bo udaril še s čim drugim, s čimer je v celoti izpolnil znake kaznivega dejanja grožnje iz določbe 135. člena KZ-1. Z opisanim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Njegov napad na sodelavko je pomenil enega od najtežjih prekrškov, ki ga je mogoče storiti v delovnem razmerju. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, izhajajoč iz naknadne (sicer dopustno razširjene) trditvene podlage, a je svojo odločitev pri tem oprlo na dokaze, ki jih je izvedlo v okviru preverjanja prvotnih trditev. Oporočni priči sta bili resda zaslišani o okoliščinah nastajanja oporoke, vendar v okviru do tedaj zastavljene trditvene podstati, ni pa tožnica do njunega zaslišanja podala trditev o tem, da zapustnik pred pričama ni izjavil, da gre za njegovo oporoko, kar predstavlja oblično pomanjkljivost tovrstne oporoke. Ker teh trditev ni bilo, pričama konkretnih vprašanj o tem nista postavili ne stranki ne sodišče. V tem obsegu je bila pritožnici odvzeta možnost obravnavanja.
Izjava oporočitelja, da je listina njegova oporoka, je zaželena; ni pa nujno, da jo izrazi s točno temi besedami; lahko je dana tudi s takšno izjavo oporočitelja, ki jasno izkazuje njegovo voljo.
zapuščinski postopek – vrednost predmeta postopka – čista vrednost zapuščine – prosti preudarek
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen (za naprej). Izvršilni postopek se zato ustavi.
V primeru, ko je zapustnik umrl po pravnomočnosti sodbe, lahko upnik vloži proti dedičem, dolžnikom izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Dediči pa v izvršilnem postopku lahko ugovarjajo ugovore iz 142. člena ZD.
Dediči so po 142. členu ZD navadni sosporniki in ne nujni enotni.
Ugotovitve, ki sicer ne sodijo v sklep o dedovanju po 214. členu ZD, ne morejo pomeniti v dajatvenem tožbenem zahtevku upnika proti dedičem, odločbo, ki učinkuje glede višine kot že razsojena stvar (res iudicata).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179, 179/1. ZGD-1 člen 32, 83.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - zavarovalna vsota
Drugotožena stranka (zavarovalnica) odgovarja le iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti po polici, ki pokriva odškodninske zahtevke lastnih delavcev zavarovanca (prvotožene stranke), in po kateri znaša zavarovalna vsota določen znesek.
Zavarovalna vsota je pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na morebiti višji obseg škode, ki je nastala v določenem škodnem primeru.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063826
SPZ člen 167. ZFPPIPP člen 282, 323. OZ člen 604, 604/1, 604/4.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - neposredna posest - ročna zastava - zastavna pogodba - oddaja premičnega premoženja v najem - soglasje za oddajo v najem - načelo hitrosti postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - zmanjšanje vrednosti strojev
Zmanjšanje vrednosti strojev zaradi opravljenih delovnih ur in obrabe le-teh je nedvomno manjše, kot bi bilo, če stroji ne bi delovali.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - oblika pogodbe o zaposlitvi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki dejansko sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomožna vodja pralnice, kasneje pa za delovno mesto vodja pralnice in da je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto tehnolog I fiktivna. Iz izvedenih dokazov takšno dejansko stanje ne izhaja. Ključnega pomena v predmetni zadevi je dejstvo, da je v Analizi delovnega mesta tehnolog v opisu del navedeno nadziranje in nadomeščanje vodje pralnice. Zaradi navedenega dejstvo, da je tožnica po prenehanju delovnega razmerja druge delavke opravljala delo vodje pralnice, da je prevzela njeno telefonsko številko in pisarno še ne zadošča za ugotovitev, da je tudi dejansko delala na delovnem mestu vodje pralnice in imela posledično sklenjeno (ustno) pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto. Obsežna listinska dokumentacija pisnih zapisov tožnice tako ne more zadostovati za ugotovitev, da je tožnica delala kot vodja pralnice, še posebej, ker iz dokumentacije izhaja, da je tožnica opravljala tudi dela tehnologa. V opisu del vodje pralnice pa ni del, ki jih sicer opravlja tehnolog. Sodišče prve stopnje prav tako ni pojasnilo, zakaj delo tožnice kot vodje pralnice ne sodi zgolj v obseg njenega nadomeščanja in ni ugotavljalo, ali je bilo delovno mesto vodje pralnice dejansko (ne glede na sistemizacijo) ukinjeno, ali je tožnica delo vodje pralnice opravljala le na enem (t.i. čistem delu) pralnice, kot so izpovedale priče, ali na vseh.
Odstop od dokaznega standarda dokazanosti („onkraj razumnega dvoma“) je upošteven takrat, ko bi se sicer eni od strank nalagalo nepremagljivo dokazno breme oziroma v položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena.