V primeru, ko iz sklepa o premestitvi ne izhajajo razlogi in cilji, ki jih je delodajalec zasledoval pri izdaji sklepa, mora tožena stranka v sodnem postopku dokazati, da bo s premestitvijo doseženo učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni konkretizirala razlogov za premestitev tožnika (policista) v skladu z ZJU, prav tako ni predlagala izvedbe dokazov z zaslišanjem predstojnika, ki bi lahko pojasnil svojo oceno, da je s premestitvijo tožnika mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa ter razloge, ki so ga do te ocene privedli. V tovrstnih sporih je ključnega pomena prav izpoved predstojnika, ki mora sodišče prepričati v objektivne in s tem preverljive razloge za premestitev delavca. Ker toženi stranki ni uspelo dokazati, da je tožnika zakonito premestila, sta izpodbijana sklepa o premestitvi tožnika nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079264
ZPP člen 318, 318/4. OZ člen 540.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – huda nehvaležnost – zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – poziv na odpravo nesklepčnosti
Za preklic darila ne zadostuje vsako obdarjenčevo ravnanje, ki ga označuje pojem nehvaležnosti. Ravnanje mora biti tako zavržno, da ga označi pojem hude nehvaležnosti oziroma velike nehvaležnosti po ODZ. Vsebino pravnega standarda hude (velike) nehvaležnosti mora pri argumentaciji svoje odločitve v vsakem obravnavanem življenjskem primeru določiti sodišče. Da pa to lahko stori, mora tudi tožeča stranka v tožbi podati trditve, na podlagi katerih lahko sodišče argumentira svojo odločitev.
OZ člen 179, 299, 299/1, 943, 965. ZOZP člen 20a, 20a/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – direktna tožba oškodovanca – zamude obresti – začetek teka zamudnih obresti
Glede teka zamudnih obresti v konkretni zadevi ni možno uporabiti določbe 943. člena OZ (ki se uporablja le za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem, ne pa v primerih direktne tožbe oškodovanca, ko obveznost poravna zavarovalnica namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, in zavarovalnica ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ), temveč splošna pravila, ki urejajo odškodninsko obveznost. V konkretnem primeru je bila odgovornost sporna, zato glede zamude ni mogoče uporabiti drugega odstavka 20.a člena ZOZP, ampak je ob zaključku, da ZOZP v tem primeru ni uredil zamude, treba uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
RAZLASTITEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0074297
ZUreP-1 člen 105, 105/2, 105/3, 107, 107/1.
razlastitev – nadomestilo v naravi – zagotovitev enakovredne nepremičnine – določitev odškodnine – osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti – status zemljišč
Razlaščene nepremičnine nasprotnega udeleženca so predstavljale osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, zato bi moralo sodišče ugotoviti, ali bi lahko predlagateljica zagotovila nasprotnemu udeležencu druge enakovredne nepremičnine, kar je nasprotni udeleženec tudi sicer zahteval.
Trditve udeležencev glede vprašanja, ali so takšne nepremičnine na voljo, so bile sicer nasprotujoče, zato bi moralo sodišče prve stopnje to razčistiti in sicer v tem postopku, ter se pri tem ne bi smelo zadovoljiti z ugotovitvami organa iz razlastitvenega postopka.
Za določitev višine odškodnine za odvzeta zemljišča je odločilno, za kakšen namen so se ta uporabljala, še preden je občina zaradi gradnje prometne infrastrukture (obvoznice) sprejela ustrezne prostorske akte, s katerimi se je namembnost odvzetih zemljišč spremenila.
V primeru, ko je zapustnik umrl po pravnomočnosti sodbe, lahko upnik vloži proti dedičem, dolžnikom izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Dediči pa v izvršilnem postopku lahko ugovarjajo ugovore iz 142. člena ZD.
Dediči so po 142. členu ZD navadni sosporniki in ne nujni enotni.
Ugotovitve, ki sicer ne sodijo v sklep o dedovanju po 214. členu ZD, ne morejo pomeniti v dajatvenem tožbenem zahtevku upnika proti dedičem, odločbo, ki učinkuje glede višine kot že razsojena stvar (res iudicata).
V primeru, če ima opravljen posel napake, ima naročnik po materialnem pravu dve možnosti: lahko odkloni prevzem opravljenega posla, ali pa posel prevzame in hkrati od podjemnika zahteva odpravo napak Tožena stranka je torej posel prevzela in kot je bilo zgoraj obrazloženo, tudi zahtevala odpravo napak. Zato ni podana situacija iz tretjega odstavka 641. člena OZ.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063826
SPZ člen 167. ZFPPIPP člen 282, 323. OZ člen 604, 604/1, 604/4.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - neposredna posest - ročna zastava - zastavna pogodba - oddaja premičnega premoženja v najem - soglasje za oddajo v najem - načelo hitrosti postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - zmanjšanje vrednosti strojev
Zmanjšanje vrednosti strojev zaradi opravljenih delovnih ur in obrabe le-teh je nedvomno manjše, kot bi bilo, če stroji ne bi delovali.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – preživnina za otroka
Navedba tožnice, da od zavezanca za plačilo preživnine za otroka ne uspe izterjati celotne preživnine, ni upoštevna. V takšnem primeru ima namreč otrok v skladu z 21a. členom ZJSRS pravico do nadomestila preživnine, ki jo zakoniti zastopnik otroka lahko uveljavlja pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - povrnitev bodoče škode - poškodba medenice - skaženost - odškodnina za strah
Dosojena odškodnina v višini 2.000,00 EUR je ustrezna satisfakcija za intenziven in relativno dolg strah tožnika za življenje, ko ni mogel iz avtomobila na avtocesti in se je bal, da bo kdo trčil vanj, nekaj dni trajajoč hud sekundarni strah za izid zdravljenja ter nato približno dva in pol meseca strahu za izid zdravljenja srednje intenzitete.
O skaženosti govorimo le, kadar gre za trajne in relativno izstopajoče spremembe oškodovančeve zunanjosti. To pa mestoma drugače obarvani zobje niso.
V primeru spora se obstoj delovnega razmerja presoja na podlagi elementov delovnega razmerja, kakor so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V konkretnem primeru so bili podani vsi štirje elementi delovnega razmerja iz citirane določbe prvega odstavka 4. člena ZDR. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje obstoja delovnega razmerja za delovno mesto glasbenega urednika vodje utemeljen.
Res je v prvem odstavku 20. člena ZDR določeno, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZDR objavljene pogoje za opravljanje dela. Vendar ta določba ne pomeni, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec sklenil z delavcem, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela. Podobno velja tudi za primer faktičnega delovnega razmerja. Če takšno razmerje dejansko obstaja, delavcu ni možno odreči sodnega varstva zgolj zato, ker ne izpolnjuje predpisanega pogoja zahtevane stopnje izobrazbe.
sodna določitev meje – lastninski spor - stroški postopka – sodna poravnava
V prvi sodni poravnavi so se udeleženci dogovorili, da vsak krije svoje stroške nepravdnega postopka. Tak dogovor je lahko veljal zgolj za do takrat nastale stroške. Z nadaljnjo sodno poravnavo so stranke uredile še del spornega razmerja, o stroških postopka pa se v poravnavi niso dogovorile. Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka. Omenjenega sklepa ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na nadaljnje stroške postopka, nastale z ureditvijo meje po sodni poravnavi.
ZPP člen 451, 452, 452/3, 452/4, 453, 495. ZIZ člen 41, 41/2, 62, 62/2.
spor majhne vrednosti – prekluzija – verodostojna listina – pravica do izjave
Tožena stranka lahko v pripravljalni vlogi odgovori zgolj na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi, sicer pa mora vsa dejstva in dokaze navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v dopolnitvi odgovora na tožbo, glede na to, da se je gospodarski spor začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine).
Ker tožeči stranki v stečajnem postopku ni uspelo doseči priznanja pravočasnosti njene prijave ločitvene pravice oziroma “naknadne prijave”, ni pravne podlage, da bi sodišče tožbenemu zahtevku po ugotovitvi pravočasnosti prijave in obveznosti tožene stranke izreči se o tej ločitveni pravici, ugodilo izven stečajnega postopka.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179, 179/1. ZGD-1 člen 32, 83.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - zavarovalna vsota
Drugotožena stranka (zavarovalnica) odgovarja le iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti po polici, ki pokriva odškodninske zahtevke lastnih delavcev zavarovanca (prvotožene stranke), in po kateri znaša zavarovalna vsota določen znesek.
Zavarovalna vsota je pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na morebiti višji obseg škode, ki je nastala v določenem škodnem primeru.
Delodajalec mora skladno z določbo prvega odstavka 130. člena ZDR delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Pri takšnih stroških gre za izdatek, ki ga ima delavec bodisi zato, ker prihaja na delo iz drugega kraja kot je sedež delodajalca, ali zaradi večje oddaljenosti od sedeža v istem kraju. Pri kraju prebivanja gre za lokacijo, od koder se delavec dejansko vozi na delo, pri čemer je upravičen do povračila stroškov, če mu ti dejansko nastanejo. Vendar pa je potrebno poudariti, da v veljavni zakonodaji ni podlage za omejevanje pravice delavcu do povračila takšnih stroškov. Tožnik od tožene stranke utemeljeno terja povračilo stroškov, ki jih je imel s prihodom na delo in z dela. Glede tega je napačno stališče tožene stranke, da je bil tožnik skladno z navodili dolžan sporočati svojemu delodajalcu dejanske prihode na delo, saj je bila tožena stranka tista, ki bi morala skladno z določbami ZEPDSV dosledno voditi za tožnika evidenco o stroških dela, v kar je potrebno šteti tudi prevozne stroške, glede tega pa je imela podatke v potnih nalogih, s katerimi je razpolagala in kateri so bili podlaga za izvedenčeve izračune.
Tožnik je v prostorih tožene stranke z namenom ustrahovanja in vznemirjanja zagrozil sodelavki, da bo napadel njeno življenje in telo, v tej zvezi jo je udaril s paketom, v katerih so bile vrečke, v predel lic in ušesa, ter ji ob tem tudi zagrozil, da jo bo udaril še s čim drugim, s čimer je v celoti izpolnil znake kaznivega dejanja grožnje iz določbe 135. člena KZ-1. Z opisanim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Njegov napad na sodelavko je pomenil enega od najtežjih prekrškov, ki ga je mogoče storiti v delovnem razmerju. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - komunikacija med odvetnikom in stranko - preusmeritev elektronske pošte
Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščen pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji pa ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, po katerem bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je (pretežno) opravljala dela na delovnem mestu pomožna delavka skladno s pogodbo o zaposlitvi in le občasno na delovnem mestu pomočnik strojevodje rol avtomata, zato ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zato nezakonita.
Za obstoj nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti izkazana konkretna nevarnost, torej aktivno ravnanje toženca. Zmotno je, da zadošča, da bo z odtujitvijo ali obremenitvijo ogrožena izpolnitev terjatve. Ker tožeča stranka glede aktivnega ravnanja toženca ni ponudila trditev, je odločitev, da upnik obstoja te predpostavke ni izkazal, pravilna že iz tega razloga.