ZPP člen 451, 452, 452/3, 452/4, 453, 495. ZIZ člen 41, 41/2, 62, 62/2.
spor majhne vrednosti – prekluzija – verodostojna listina – pravica do izjave
Tožena stranka lahko v pripravljalni vlogi odgovori zgolj na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi, sicer pa mora vsa dejstva in dokaze navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v dopolnitvi odgovora na tožbo, glede na to, da se je gospodarski spor začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine).
V primeru spora se obstoj delovnega razmerja presoja na podlagi elementov delovnega razmerja, kakor so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V konkretnem primeru so bili podani vsi štirje elementi delovnega razmerja iz citirane določbe prvega odstavka 4. člena ZDR. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje obstoja delovnega razmerja za delovno mesto glasbenega urednika vodje utemeljen.
Res je v prvem odstavku 20. člena ZDR določeno, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZDR objavljene pogoje za opravljanje dela. Vendar ta določba ne pomeni, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec sklenil z delavcem, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela. Podobno velja tudi za primer faktičnega delovnega razmerja. Če takšno razmerje dejansko obstaja, delavcu ni možno odreči sodnega varstva zgolj zato, ker ne izpolnjuje predpisanega pogoja zahtevane stopnje izobrazbe.
sodna določitev meje – lastninski spor - stroški postopka – sodna poravnava
V prvi sodni poravnavi so se udeleženci dogovorili, da vsak krije svoje stroške nepravdnega postopka. Tak dogovor je lahko veljal zgolj za do takrat nastale stroške. Z nadaljnjo sodno poravnavo so stranke uredile še del spornega razmerja, o stroških postopka pa se v poravnavi niso dogovorile. Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka. Omenjenega sklepa ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na nadaljnje stroške postopka, nastale z ureditvijo meje po sodni poravnavi.
ZPP člen 105a, 158, 158/1, 188, 188/3, 441. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2.
umik tožbe v izvršilnem postopku - pravdni postopek - nastanek taksne obveznosti - doplačilo sodne takse za redni postopek - domneva umika tožbe - izpolnitev zahtevka - povrnitev stroškov
Do umika tožbe in posledično do ustavitve postopka je prišlo zaradi neplačila sodne takse in ne gre za primer umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijano odločitev pravilno oprlo na prvi del prvega odstavka 158. člena ZPP.
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira in se, kot navedeno, začne že z vložitvijo obrazloženega ugovora, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo odločeno.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - prepoved obrestnih obresti - zamudne obresti - procesne obresti
Le primerna identifikacija zahtevka oziroma njegova razčlenjenost sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve. Dolžnik lahko namreč učinkovito ugovarja dovoljeni izvršbi le, če ve, kako je terjatev upnika sestavljena.
ugovor tretjega - pravni interes - rubež premičnin
Ker v obravnavanem primeru premičnine še niso bile zarubljene, niti ni znano, ali bodo sploh zarubljene in katere, tretja še ni pridobila pravnega interesa za vložitev ugovora.
stvarna pristojnost – spor iz delovnega razmerja – neupravičena pridobitev
Tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja premoženjskopravni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, torej ne gre več za spor, ki se nanaša na pravice in obveznosti pravdnih strank iz delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063823
OZ člen 39, 86.
prenos delnic - enotni pravni posel - ugotovitev ničnosti pravnega posla - subjekti v verigi prenosov - pogodbene stranke - nedopustna podlaga - kavza pravnega posla
Za to, da bi bilo mogoče šteti, da so vsi v tožbenem zahtevku navedeni prenosi delnic predstavljali enoten pravni posel, ki bi ga bilo zaradi v tožbi zatrjevanih razlogov mogoče spoznati za ničnega, bi morali vsi subjekti, ki so v poslu sodelovali, obstajati v času spornega posla (oziroma vsaj ob njegovem začetku).
Za ugoditev tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti „enotnega pravnega posla“ bi morali tožeči stranki s tožbo zajeti vse pogodbene stranke, saj bi morali biti za to, da bi bile delnice lahko vrnjene drugo tožeči stranki, izpodbiti prav vsi prenosi. Ničnost pogodb bi namreč (nedopustno) posegla tudi v pravni položaj pogodbenih strank, ki niso pravdne stranke.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - sodna razveza - določitev datuma trajanja delovnega razmerja - ponovljeni postopek
Sodišče prve stopnje mora v ponovljenem postopku kot datum razveze oziroma, pri določitvi datuma trajanja delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR, upoštevati datum odločanja sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku.
Vključenost tožnice v program aktivne politike zaposlovanja ne predstavlja pravno relevantne okoliščine pri določitvi datuma trajanja delovnega razmerja.
negatorna tožba – regulacijska začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – trditvena podlaga
Nevarnost nastanka premoženjske škode ni zadostna za utemeljitev ureditvene začasne odredbe, ker je takšna škoda ob odsotnosti zatrjevanja posebnih okoliščin primera praviloma nadomestljiva.
V odškodninskem pravu velja, da mora oškodovanec storiti vse, da je škoda čim nižja (compensatio lucri cum damno). Gre za temeljno načelo odškodninskega prava.
Tožnica je storila vse, da je bila škoda čim manjša in je našla drugo delo. Zato gre tožnici iz naslova izgubljenega zaslužka le tisti izpad, ki je nastal v času dela nezmožnosti oziroma je dokazala, da ji je izpadel dohodek.
Tožena stranka je v pritožbi navedla dovoljeno novoto, ki jo je tudi izkazala (odpoved pogodbe o zaposlitvi), ta pa bistveno vpliva na pravilno in popolno ugotovitev pridobitnih sposobnosti tožene stranke, in posledično na pravilno določitev višine preživnine, ki jo je dolžna plačati tožena stranka.
izvenzakonska skupnost - zakonska ureditev - pravne posledice - posebno premoženje - vlaganje v premoženje
Zunajzakonska skupnost pred uveljavitvijo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnem redu, ki je veljal v letih 1958 do 1993, ko naj bi bila četrtotoženec in pokojna v izvenzakonski skupnosti, ni bila urejena, zato ni mogla obstajati in niso mogle nastati življenjske posledice, ki nastanejo za partnerje izvenzakonske skupnosti.
ZPSPP člen 26, 26/1. ZNP, člen 35, 35/1, 35/2, 35/3.
odpoved najemnega razmerja za poslovni prostor - stroški postopka - skupni stroški
Ker se na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno, jo vseeno „obravnava“ redno sodišče. Vendar zakon ni jasno določil po katerih procesnih pravilih odloča sodišče, ko presoja posamezna pravna vprašanja.
Po mnenju sodišča druge stopnje je ravnanje sodišča prve stopnje z najemnikovo odpovedjo pogodbe za poslovni prostor najbližje ravnanju v nepravdnemu postopku.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo naložilo predlagatelju povrnitev stroškov nasprotnega udeleženca za odgovor na predlog, kar niso skupni stroški. Potemtakem mora nasprotni udeleženec trpeti svoje stroške za odgovor na predlog in enako velja za predlagatelja za predlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079264
ZPP člen 318, 318/4. OZ člen 540.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – huda nehvaležnost – zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – poziv na odpravo nesklepčnosti
Za preklic darila ne zadostuje vsako obdarjenčevo ravnanje, ki ga označuje pojem nehvaležnosti. Ravnanje mora biti tako zavržno, da ga označi pojem hude nehvaležnosti oziroma velike nehvaležnosti po ODZ. Vsebino pravnega standarda hude (velike) nehvaležnosti mora pri argumentaciji svoje odločitve v vsakem obravnavanem življenjskem primeru določiti sodišče. Da pa to lahko stori, mora tudi tožeča stranka v tožbi podati trditve, na podlagi katerih lahko sodišče argumentira svojo odločitev.
gradbena pogodba – izpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – odstopnina – pogodbena kazen – vsebina pogodbene zaveze stranke
Odstopnina pomeni pravico do odstopa od pogodbe ob hkratnem plačilu določenega zneska nasprotni stranki, medtem ko je denarna kazen po 247. členu OZ sankcija zaradi neizpolnitve ali zamude izpolnitve pogodbe. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, medtem ko pa je možna za druge, nedenarne, dogovorjene vzporedno z denarno, obveznosti.