Tožena stranka je v pritožbi navedla dovoljeno novoto, ki jo je tudi izkazala (odpoved pogodbe o zaposlitvi), ta pa bistveno vpliva na pravilno in popolno ugotovitev pridobitnih sposobnosti tožene stranke, in posledično na pravilno določitev višine preživnine, ki jo je dolžna plačati tožena stranka.
ZDKG člen 5, 7, 11, 14, 15, 21, 21/2. ZD člen 10, 11.
dedovanje zaščitene kmetije – prevzemnik zaščitene kmetije – nujni delež – denarna vrednost nujnega deleža
Ugotovitev denarne vrednosti nujnega deleža pri dedovanju zaščitene kmetije je odvisna le od vrednosti zaščitene kmetije, torej od vrednosti tistih nepremičnin, ki jo tvorijo, ne pa od celotne vrednosti zapuščine zapustnice.
stvarna pristojnost – spor iz delovnega razmerja – neupravičena pridobitev
Tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja premoženjskopravni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, torej ne gre več za spor, ki se nanaša na pravice in obveznosti pravdnih strank iz delovnega razmerja.
Tožnik je v prostorih tožene stranke z namenom ustrahovanja in vznemirjanja zagrozil sodelavki, da bo napadel njeno življenje in telo, v tej zvezi jo je udaril s paketom, v katerih so bile vrečke, v predel lic in ušesa, ter ji ob tem tudi zagrozil, da jo bo udaril še s čim drugim, s čimer je v celoti izpolnil znake kaznivega dejanja grožnje iz določbe 135. člena KZ-1. Z opisanim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Njegov napad na sodelavko je pomenil enega od najtežjih prekrškov, ki ga je mogoče storiti v delovnem razmerju. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Delodajalec mora skladno z določbo prvega odstavka 130. člena ZDR delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Pri takšnih stroških gre za izdatek, ki ga ima delavec bodisi zato, ker prihaja na delo iz drugega kraja kot je sedež delodajalca, ali zaradi večje oddaljenosti od sedeža v istem kraju. Pri kraju prebivanja gre za lokacijo, od koder se delavec dejansko vozi na delo, pri čemer je upravičen do povračila stroškov, če mu ti dejansko nastanejo. Vendar pa je potrebno poudariti, da v veljavni zakonodaji ni podlage za omejevanje pravice delavcu do povračila takšnih stroškov. Tožnik od tožene stranke utemeljeno terja povračilo stroškov, ki jih je imel s prihodom na delo in z dela. Glede tega je napačno stališče tožene stranke, da je bil tožnik skladno z navodili dolžan sporočati svojemu delodajalcu dejanske prihode na delo, saj je bila tožena stranka tista, ki bi morala skladno z določbami ZEPDSV dosledno voditi za tožnika evidenco o stroških dela, v kar je potrebno šteti tudi prevozne stroške, glede tega pa je imela podatke v potnih nalogih, s katerimi je razpolagala in kateri so bili podlaga za izvedenčeve izračune.
Za obstoj nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti izkazana konkretna nevarnost, torej aktivno ravnanje toženca. Zmotno je, da zadošča, da bo z odtujitvijo ali obremenitvijo ogrožena izpolnitev terjatve. Ker tožeča stranka glede aktivnega ravnanja toženca ni ponudila trditev, je odločitev, da upnik obstoja te predpostavke ni izkazal, pravilna že iz tega razloga.
V odškodninskem pravu velja, da mora oškodovanec storiti vse, da je škoda čim nižja (compensatio lucri cum damno). Gre za temeljno načelo odškodninskega prava.
Tožnica je storila vse, da je bila škoda čim manjša in je našla drugo delo. Zato gre tožnici iz naslova izgubljenega zaslužka le tisti izpad, ki je nastal v času dela nezmožnosti oziroma je dokazala, da ji je izpadel dohodek.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - prepoved obrestnih obresti - zamudne obresti - procesne obresti
Le primerna identifikacija zahtevka oziroma njegova razčlenjenost sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve. Dolžnik lahko namreč učinkovito ugovarja dovoljeni izvršbi le, če ve, kako je terjatev upnika sestavljena.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063826
SPZ člen 167. ZFPPIPP člen 282, 323. OZ člen 604, 604/1, 604/4.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - neposredna posest - ročna zastava - zastavna pogodba - oddaja premičnega premoženja v najem - soglasje za oddajo v najem - načelo hitrosti postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - zmanjšanje vrednosti strojev
Zmanjšanje vrednosti strojev zaradi opravljenih delovnih ur in obrabe le-teh je nedvomno manjše, kot bi bilo, če stroji ne bi delovali.
Ko je bil toženec seznanjen, da tožeča stranka sodbe ni prejela in posledično temu o njenih ukrepih (zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in vročitev sodbe, pritožba zoper sodbo), je vsekakor moral postati dvomljiv v pravnomočnost sodbe, v kolikor pa je bil v dvomu, ni bil več pošten prejemnik izplačane mu odškodnine.
določitev vrednosti spornega predmeta - navadni sosporniki
Res je, na kar opozarja pritožba, da se po določbi 20. člena ZST-1 pri določitvi vrednosti spornega predmeta v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Citirana določba pri določitvi vrednosti za odmero takse ne pride v poštev, ker v obravnavanem primeru ne gre za isti postopek in za več spornih predmetov (zahtevkov), temveč za posamezne zahtevke zoper več tožencev, ki so v razmerju formalnih navadnih sospornikov, zaradi česar se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1, vrednosti spornih predmetov (zahtevkov) ne seštejejo. Prvostopno sodišče je z odmero od vrednosti posameznih zahtevkov sodno takso pravilno odmerilo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - komunikacija med odvetnikom in stranko - preusmeritev elektronske pošte
Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščen pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji pa ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, po katerem bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je (pretežno) opravljala dela na delovnem mestu pomožna delavka skladno s pogodbo o zaposlitvi in le občasno na delovnem mestu pomočnik strojevodje rol avtomata, zato ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zato nezakonita.
varstvo lastninske pravice - dejavnost ravnanja z odpadki - opustitev vznemirjanja in posegov - protipravno vznemirjanje - vprašanje obstoja soglasja tožnice – koncesijska pogodba
Soglasje za poseg v parcelo izključuje njegovo protipravnost. Ob sklenjenem in podpisanem dogovoru v letu 2011, le dejstvo, da si je tožnica premislila, ne more iti v škodo toženki.
Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen (za naprej). Izvršilni postopek se zato ustavi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - sodna razveza - določitev datuma trajanja delovnega razmerja - ponovljeni postopek
Sodišče prve stopnje mora v ponovljenem postopku kot datum razveze oziroma, pri določitvi datuma trajanja delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR, upoštevati datum odločanja sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku.
Vključenost tožnice v program aktivne politike zaposlovanja ne predstavlja pravno relevantne okoliščine pri določitvi datuma trajanja delovnega razmerja.
Za odškodninsko odgovornost odgovorne osebe zadošča, da je njeno ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano.
Nedopustnost ravnanj oseb, ki se poklicno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, je tako treba presojati po merilih o njihovem postroženem profesionalnem ravnanju oziroma skrbnosti glede na pravila stroke in običaje.
Skrbnost dobrega gospodarstvenika je zavarovanki tožene stranke narekovala, da goste v slabo osvetljenem lokalu ustrezno opozori na višinsko razliko v pohodni površini, in sicer bodisi z osvetljenim opozorilom na stopnici ali z osvetljenim robom same stopnice.
Pri izpodbojnih zakonskih domnevah trajnejše nelikvidnosti, taksativno navedenih v 1. točki drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je mogoče izpodbijati tako domnevano dejstvo, torej obstoj trajnejše nelikvidnosti, kot tudi domnevno bazo, torej obstoj tistih dejstev, ki so podlaga za domnevo trajnejše nelikvidnosti. Pri neizpodbojni zakonski domnevi obstoja trajnejše nelikvidnosti pa je mogoče izpodbijati le dejstva, ki so podlaga za domnevo. Ob obstoju dejstev, ki so podlaga za domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, domneve takega dolžnikovega stanja ni mogoče izpodbijati s trditvami in dokazi, da je dolžnik likviden oziroma samo kratkoročno nelikviden, če je taka domneva po zakonu neizpodbojna.