ZPP člen 359, 406. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 51, 51/1, 51/1-3.
postopkovna pravila v družinskih postopkih – pravnomočnost – prepoved reformatio in peius - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Posebna pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v družinskih sporih, ne izključujejo načela pravnomočnosti in načela prepovedi reformatio in peius.
preživnina za nepreskrbljenega zakonca po razvezi - spremenjene razmere - pravnomočno razsojena stvar
Razvezani zakonec naj po razvezi plačuje nepreskrbljenemu zakoncu preživnino, vendar le in toliko, kolikor zmore brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
Premoženje v obliki nepremičnine je brez dvoma pravnorelevantno pri presoji preživninskega temelja. Pri tem ne more biti bistveno, ali prinaša v konkretnem primeru plodove ali ne. Bistveno je, da ima bivši zakonec poleg prihodkov še dodatno nepremično premoženje, s katerim lahko prosto razpolaga.
vmesna sodba - odločanje po temelju - izrek vmesne sodbe
Vmesna sodba mora vsebovati takšno odločitev o podlagi ugotovljenega pravnega razmerja, da je tožeča stranka upravičena do sankcije, kot izhaja iz tožbenega zahtevka in se v nadaljevanju pravde odloča le še o višini tožbenega zahtevka. Izrek vmesne sodbe pa mora biti vsekakor oblikovan tako, da je iz njega jasno razvidno, o čem se bo (po višini) v nadaljnjem postopku odločalo.
nova škoda - sodna poravnava - invalidnost - izgubljeni zaslužek
Vzrok za novo škodo je tožnikova invalidnost, ki je nastopila šele po sklenitvi sodne poravnave, zato je očitno, da ta škoda s poravnavo ne more biti zajeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – LASTNINJENJE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065175
ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 132, 132/3, 154. ZPPLPS člen 6. SZ člen 111. ZPPSL člen 131. ZFPPIPP člen 279. OZ člen 393, 393/1, 393/2. ZPP člen 2, 161, 161/4.
izvršba na nepremičnino – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – izstavitev zemljiškoknjižne listine – sosporništvo – stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – izločitvene pravice – pravdni stroški – delitev obveznosti in terjatev – solidarna obveznost – načelo dispozitivnosti – prekoračitev zahtevka
Sklenitelji pogodbe o prenosu lastninske pravice na stanovanju po določbah VIII. poglavja SZ so skupaj z zemljiškoknjižno lastnico takšne nepremičnine enotni in nujni sosporniki.
Začetek stečajnega postopka ne vpliva na dovoljenost vpisov v zemljiško knjigo v primerih, ko ti temeljijo na razpolagalnih poslih, ki so začeli učinkovati v notranjem razmerju med stečajnim dolžnikom kot odsvojiteljem in pridobiteljem stvarne pravice pred začetkom stečajnega postopka.
spor majhne vrednosti - odvoz smeti - odlok občine - materialno pravo - pomanjkljive navedbe - zahteva za povračilo stroškov
Prvostopno sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo zahtevo tožene stranke za povračilo stroškov, ki jo je podala dan po tem, ko je prejela sodbo, s katero je bilo odločeno v tem sporu majhne vrednosti.
Kriterij izključujočnosti res implicira možnost, da posestnik tretje izključi pri posegih v stvar. Pri presoji tega vprašanja pa mora biti sodišče vselej previdno – ne gre za možnost izključitve prav vseh vplivov, ampak samo izključitev tistih vplivov, za katere se po aktualnem razumevanju v življenju in pravnem prometu razume, da predstavljajo negacijo dejanske oblasti posestnika stvari.
pogodba – nična pogodba – ničnost vpisa v sodni register – poslovna sposobnost pogodbenika – svobodna in resna volja – ničnost vpisa v sodni register
Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu od pogodbenikov delno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja pogodbe.
Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi bilo potrebno uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Sodišče v pravdnem postopku ne more razveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih.
aktivni družbenik – edini družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - vštetje izvršilnih stroškov
Družba, katere ustanovitelj in edini družbenik je bil toženec, je bila iz sodnega registra izbrisana pred 17. 11. 2011, zato toženec za dolgove izbrisanega gospodarskega subjekta odgovarja po določbah ZFPPIPP. To, da se z družbo ni ukvarjal, se ni zanimal, ni vodil poslov, itd., ga ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo dolgov: je aktivni družbenik.
asignacija - izpolnitev obveznosti – poziv za plačilo - pasivna legitimacija - vpogled v spis - prevzem dolga - litispendenca - nepoznavanje prava
Tožnik kot asignatar ni zamudil zahtevati plačila od asignata oziroma njegove dedinje, saj takšne zahteve sploh ni imel, ampak je s pozivom za plačilo asignatu oziroma njegovi dedinji le določil rok za izpolnitev. Ker ta v danem ji roku prevzete obveznosti po asignaciji ni izpolnila, je s potekom tega roka ponovno oživela obveznost toženca.
Pavšalen ugovor je ugovor, v katerem dolžnik zgolj zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe, z listino (npr. pogodba, naročilnica, dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik ipd.) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom. V nasprotnem primeru predhodne odredbe na podlagi navedene domneve ni mogoče izdati.
ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217. OZ člen 191, 193, 312, 312/2.
pogoji za pobot – pobotna izjava – neupravičena pridobitev – domneva dobre vere – zakonske zamudne obresti – dvojni obračun obresti – upoštevanje potrjene prisilne poravnave
Pobot nastane, ko se stečejo pogoji zanj (2. odstavek 312. člena OZ). Določba postavlja fikcijo, da so se tega dne (na dan zapadlosti poznejše obveznosti) izpolnile medsebojne obveznosti (kar pomeni, da te prenehajo do višine nižje). Zaključek sodišča prve stopnje, da zakonske zamudne obresti tečejo do dneva, ko je bila dana pobotna izjava, je tako napačen. Za njihov pravilen izračun je bilo potrebno ugotoviti, kdaj je zapadla v plačilo poznejša obveznost.
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z 217. členom ZFPPIPP upoštevati potrjeno prisilno poravnavo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker ima nasprotna udeleženka na celotni solastni nepremičnini tako majhen delež, da v solastni nepremičnini ni možno s fizično delitvijo oblikovati samostojne enote, ki bi odgovarjala njenemu solastniškemu deležu, dodelitev enote, ki jo predlaga, pa nekajkrat presega njen solastniški delež, imamo podobno situacijo, kot če solastna nepremičnina ni fizično deljiva.
trditveno in dokazno breme - dokazni standard – znižanje dokaznega standarda - verjetnost - prepričanje - skupno premoženje - obogatitev - prevalitev dokaznega bremena
Večinsko stališče teorije je, da je treba za meritorno odločanje trditve o pravno relevantnih dejstvih dokazati tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. Zaradi narave oziroma specifičnosti relevantnega dejstva pa je ta dokazni standard praktično nedosegljiv, kar ima v sodni praksi v posameznih primerih za posledico znižanje dokaznega standarda tako, da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju, ne pa na podlagi prepričanja. Nižji dokazni standard se sprejme v tistih položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072054
OZ člen 190, 432, 1013. ZPP člen 7, 124.
pristop k dolgu – solidarno poroštvo - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - kršitev razpravnega načela
Pogodba o pristopu k dolgu mora vsebovati izrecno, jasno in nedvoumno izjavo pristopnika, da se pogodbeno zavezuje. Pristop k dolgu ne more biti rezerva za oblično spodletelo poroštvo.
zavarovanje denarne terjatve – predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verjetnost obstoja obveznosti – nevarnost – pravilo o domnevani nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – pavšalen ugovor – listina, ki izkazuje verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
Namen določbe 257. člena ZIZ je omejiti možnost zlorabe inštituta ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka z vlaganjem t. i. pavšalnih ugovorov. Pavšalen ugovor je torej ugovor, v katerem dolžnik zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe z listino (npr. pogodba ali naročilnica ali dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom.
meje pritožbenega preizkusa - konkretizacija pritožbenega razloga - pripoznava dolga - pooblaščenec po zaposlitvi
Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti striktno. Če ne bi bilo, bi bilo dopuščeno arbitrarno sojenje. Iz tega razloga so upoštevne le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane. To pomeni, da mora pritožnik povsem določno in konkretno opisati procesno dejstvo, na katerega navezuje pritožbeni očitek.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna krivda – krivdna odgovornost – trčenje avtomobila in kolesa z motorjem
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti in ne o objektivni odgovornosti. Kolo z motorjem tako po zakonskih določbah kot tudi po dejanski rabi sodi med motorna vozila.
Odvisno od tega, za katero vrsto stroška gre, je odvisno tudi vprašanje ali bo upravitelj stroške plačal že na podlagi potrjenega predračuna stroškov, ali pa gre za stroške, ki so sicer že zajeti v potrjeni predračun stroškov, za njihovo plačilo pa upravitelj potrebuje še posebno soglasje stečajnega sodnika. Zato mora upravitelj predlog za soglasje k plačilu stroškov pripraviti tako, da navede za katero od vrst stroškov gre, ter da višina stroška ne presega stroškov v potrjenem predračunu stroškov.