vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog - zamuda naroka - bolezen otroka - zadostna skrbnost
Ob dejstvu, da je bolezen otroka dolgotrajna (otrok je v obdobju dveh let obiskal pouk samo 46 krat) ter da se stanje otroku lahko poslabša tik pred oz. na dan obravnave, bi toženec ob zadostni skrbnosti moral predvideti oz. pričakovati, da bo lahko zaradi bolezni otroka na dan obravnave zadržan, zato bi moral poiskati varstvo za otroka ali za zastopanje pooblastiti odvetnika oziroma zaprositi za brezplačno pravno pomoč.
preživnina za nepreskrbljenega zakonca po razvezi - spremenjene razmere - pravnomočno razsojena stvar
Razvezani zakonec naj po razvezi plačuje nepreskrbljenemu zakoncu preživnino, vendar le in toliko, kolikor zmore brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
Premoženje v obliki nepremičnine je brez dvoma pravnorelevantno pri presoji preživninskega temelja. Pri tem ne more biti bistveno, ali prinaša v konkretnem primeru plodove ali ne. Bistveno je, da ima bivši zakonec poleg prihodkov še dodatno nepremično premoženje, s katerim lahko prosto razpolaga.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – neznatna škoda – verjetnost terjatve – pridobitev lastninske pravice na premičninah – kršitev razpravnega načela – prekoračitev trditvene podlage
Tožnik trditvene podlage za neznatno škodo ni ponudil. V trditveni podlagi bi moral navajati okoliščine, ki bi izkazovale za verjetno, da toženca z začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode. Zgolj s pavšalno, neobrazloženo navedbo, temu pogoju ni zadostil.
razlaga pogodbe – skupni namen pogodbenikov – prodaja z lastninskim pridržkom
Prodajalec in kupec se morata o pridržku lastninske pravice dogovoriti, vendar pa se za dogovor o pridržku ne zahteva posebna oblika, pridržek je lahko dogovorjen ustno, pisno ali pa je vsebovan v splošnih pogodbenih pogojih prodajalca.
V kolikor se obtoženka ne bi pritožila zoper prvo sodbo, prvo sodišče v ponovnem sojenju ne bi moglo preklicati dveh pogojnih obsodb, ki nista bili predmet preklica v prvem sojenju, in nato po pravilu o steku obtoženki izreči enotne kazni zapora. Na ta način je obtoženka prišla v slabši položaj, zaradi česar je prišlo do kršitve iz člena 385 ZKP.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - strokovna napaka – kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - izguba vida
Tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova odgovarja le takrat, če se tveganje, ki bi moralo biti zajeto v pojasnilu, tudi dejansko uresniči.
Vsako kasnejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima za posledico preklic naklonitve te stvari. Domneva preklica prvotne naklonitve velja tudi v primeru, če se naklonjena stvar z vedenjem ali privolitvijo oporočitelja pretransformira v novo obliko.
Pavšalen ugovor je ugovor, v katerem dolžnik zgolj zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe, z listino (npr. pogodba, naročilnica, dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik ipd.) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom. V nasprotnem primeru predhodne odredbe na podlagi navedene domneve ni mogoče izdati.
Prav je, da je sodišče na izvedbo dokazov vsebinsko pripravljeno, vendar bi kljub temu moralo zaslišani osebi najprej (pre)pustiti spontano pripoved o dejstvih, o katerih naj bi posamezna oseba izpovedovala, nato pa se ji lahko postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali razjasnijo.
Gre za kršitev načela enakega obravnavanja, če stranka nima možnosti zaslišani nasprotni stranki zastavljati vprašanj (četudi do tega pride zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja te stranke na zaslišanju). V tem primeru mora sodišče izvedbo dokaza dokončati kasneje ali pa ga ne upoštevati.
Komitent določi vrsto pravnega dejanja, ki naj ga opravi komisionar, in pogoje, pod katerimi naj se to pravno dejanje opravi, in sicer so to pri prodajnem naročilu predvsem stvar (blago) in cena.
Nepremičnine niso hitro unovčljivo premoženje, zato jih v zvezi z zagotavljanjem dolžnikove likvidnosti ni dopustno upoštevati enako kot tekoče prejemke. Pri tem bi bila zahteva, da mora dolžnik prodati nepremičnino, v kateri stanuje, za poplačilo relativno majhnega zneska sodne takse (glede na vrednost nepremičnine) nezdružljiva z ustavnim načelom sorazmernosti, ki je po ustaljeni ustavno sodni praksi del načela pravne države (2. člen Ustave).
nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe - motenje posesti
Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
Kriterij izključujočnosti res implicira možnost, da posestnik tretje izključi pri posegih v stvar. Pri presoji tega vprašanja pa mora biti sodišče vselej previdno – ne gre za možnost izključitve prav vseh vplivov, ampak samo izključitev tistih vplivov, za katere se po aktualnem razumevanju v življenju in pravnem prometu razume, da predstavljajo negacijo dejanske oblasti posestnika stvari.
meje pritožbenega preizkusa - konkretizacija pritožbenega razloga - pripoznava dolga - pooblaščenec po zaposlitvi
Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti striktno. Če ne bi bilo, bi bilo dopuščeno arbitrarno sojenje. Iz tega razloga so upoštevne le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane. To pomeni, da mora pritožnik povsem določno in konkretno opisati procesno dejstvo, na katerega navezuje pritožbeni očitek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072054
OZ člen 190, 432, 1013. ZPP člen 7, 124.
pristop k dolgu – solidarno poroštvo - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - kršitev razpravnega načela
Pogodba o pristopu k dolgu mora vsebovati izrecno, jasno in nedvoumno izjavo pristopnika, da se pogodbeno zavezuje. Pristop k dolgu ne more biti rezerva za oblično spodletelo poroštvo.
Za prisojo odškodnine iz naslova izgubljenega dobička ni dovolj, da tožnik dokaže golo dejstvo iskanja službe. Dokazati mora tudi, da službe ni dobil in to iz razloga svoje delne delovne nesposobnosti.
pogodba – nična pogodba – ničnost vpisa v sodni register – poslovna sposobnost pogodbenika – svobodna in resna volja – ničnost vpisa v sodni register
Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu od pogodbenikov delno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja pogodbe.
Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi bilo potrebno uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Sodišče v pravdnem postopku ne more razveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih.
aktivni družbenik – edini družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - vštetje izvršilnih stroškov
Družba, katere ustanovitelj in edini družbenik je bil toženec, je bila iz sodnega registra izbrisana pred 17. 11. 2011, zato toženec za dolgove izbrisanega gospodarskega subjekta odgovarja po določbah ZFPPIPP. To, da se z družbo ni ukvarjal, se ni zanimal, ni vodil poslov, itd., ga ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo dolgov: je aktivni družbenik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078483
OZ člen 347, 347/2, 349. ZIZ člen 23, 23/2, 62, 62/2.
kreditna pogodba – obročno plačilo – občasne terjatve - zastaranje – verodostojna listina – višina dolga – specifikacija dolga
Iz obeh kreditnih pogodb je jasno razvidno, da gre v posamezni pogodbi za obročna plačila ene terjatve, ki predstavlja celoto in je z obroki kredita na več delov razdeljena sama obveznost, zato ne gre za občasne terjatve, za katere bi veljal triletni zastaralni rok iz drugega odstavka 347. člena OZ, ki bi začel teči od zapadlosti posameznega obroka dalje, pač pa za celovito obveznost vračila celotnega kredita, zato je začetek teka triletnega zastaralnega roka iz 349. člena OZ treba presojati od zapadlosti celotnega kredita v plačilo.
odškodninska odgovornost odvetnika – odsotnost z naroka – vzročna zveza – odgovornost izvajalca za delavca podizvajalca – varstvo pri delu – pojem delavca
Z neopravičeno odsotnostjo iz naroka, na katerega je bil odvetnik v redu povabljen, ki je imela za posledico umik tožbe, je bila storjena huda kršitev odvetnikove obveznosti, čeprav je bila na isti narok povabljena tudi stranka (pa ni prišla).
V konkretnem primeru je bil tožnikov delodajalec v smislu delovnopravnih predpisov sicer nesporno družba M. kot pogodbeni podizvajalec R.. Za odškodninsko odgovornost pa je na to povezanost treba gledati širše in ugotoviti, kdo je naročal, odrejal, organiziral in vodil delovni proces.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065415
SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 42.
hišniško stanovanje - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - tožba na izpraznitev stanovanja - obljuba - vrednost spornega predmeta
Ker obljuba ne zavezuje oz. ne ustvarja pravnih posledic, toženci ne morejo uspeti z ugovorom, da je bila prvemu tožencu dana obljuba zakonitega zastopnika tožeče stranke, da bodo lahko toženci ostali v spornem stanovanju, vse dokler ne dobijo neprofitnega stanovanja.