izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi - novi dolžnik - družbenik izbrisane družbe - sklep o nadaljevanju izvršbe - identifikacijski podatki - izvršilni naslov - javna listina - pravni interes - nepopoln predlog - pravilna označba dolžnika
Upnik razpolaga tako z izvršilnim naslovom zoper prvotnega dolžnika kot tudi z javno listino, s pomočjo katere je ugotovil, katera oseba naj bi bila po izbrisu prvotnega dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije odgovorna za obveznosti prvotnega dolžnika kot njegova aktivna družbenica (redni izpisek iz sodnega registra), zato ne drži, da upnik od pristojnih upravljavcev podatkov ni mogel pridobiti identifikacijskih podatkov o novi dolžnici iz 16.a člena ZIZ.
ZFPPIPP člen 417a, 417a/1, 417b, 417b/1, 417c, 417d. ZD člen 20, 143. ZZZDR člen 196.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - odklonitev prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Z novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-E, Ur. l. RS, št. 47/2013) je bila dednopravna ureditev v primerih prehoda zapuščine na državo spremenjena tako, da je Republika Slovenija pridobila pravno možnost odkloniti prevzem zapuščine brez dedičev (417.a do 417. d člen ZFPPIPP).
Toženka je dolžna plačati stroške upravljanja poslovne zgradbe, kljub temu, da v času odločanja sodišča v zemljiški knjigi etažna lastnina na sicer razdeljenih poslovnih prostorih še ni bila vzpostavljena. Dejanska delitev nepremičnine že sedaj ustreza pojmu etažne lastnine, zato ni videti razumnih razlogov proti uporabi določb drugega odstavka 118. člena in prvega odstavka 117. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 67. člena SPZ, ki urejajo določitev upravnika nepremičnine v etažni lastnini.
odškodninska odgovornost države - pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – nepremoženjska škoda
Mejne vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet, in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
SODNE TAKSE – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070460
ZST-1 člen 3. ZDen člen 71, 72.
plačilo sodne takse – več zavezancev – solidarna obveznost – oprostitev plačila sodne takse – denacionalizacijsko razmerje – odškodninsko razmerje
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje.
Zadnji odstavek 3. člena ZST-1 določa, da je v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. Vendar v primeru, ko je taksna obveznost nekaterim od teh oseb odložena, več ni podan položaj, ko morata dve ali več oseb skupaj plačati sodno takso in zato tudi ni več podlage za nerazdelno obremenitev več oseb.
zahteva za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - izostanek z naroka - opravičen izostanek
Opravičiti izostanek z naroka ne pomeni le navedbe razloga, zaradi katerega se storilec naroka ne bo mogel udeležiti, temveč je potrebno predložiti tudi ustrezna dokazila, razlog za izostanek pa mora biti tudi objektivno opravičljiv.
ZPP člen 35, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
stvarna pristojnost višjega sodišča – sklep o oprostitvi plačila sodne takse – strokovni sodelavec – pravno sredstvo – pritožba
Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec, ima stranka možnost pritožbe, o kateri odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča višje sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK0006154
ZPP člen 105.a, 205, 205/1-1, 208, 208/1, 318, 318/1-3. OZ člen 190. ZSReg člen 8.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - vpis spremembe družbenika v sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka z družbenikom - spregled neplačila sodne takse za tožbo - neupravičena pridobitev - obogatitveni princip - nesklepčnost tožbe
1) Vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutivne, ampak deklaratorne narave. Ne glede na to, ali je prenos poslovnega deleža vpisan v sodni register ali ne, je njegov pridobitelj postal družbenik.
2) Vprašanje plačila sodne takse, v kolikor predstavlja procesno predpostavko, je stvar predhodnega preizkusa tožbe in če sodišče pomanjkljivosti glede tega (neplačilo takse) spregleda in vlogo vsebinsko obravnava, ta pomanjkljivost ne more imeti več za posledico domnevo umika (in ne zavrženja) vloge.
3) Trditve o vrednosti opravljenih vlaganj (še) ne pomenijo trditev o več vrednosti nepremičnine.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – preizkus ločitvenih pravic – izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic – razvezni pogoj – napotitev na pravdo – izvršilni naslov – predhodna odredba – nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno, v obravnavanem primeru izjave volje upravitelja v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev in glede priznanja ločitvenih pravic pod razveznim pogojem ni mogoče interpretirati kot pritrdilne v smislu neprerekanja uveljavljanih ločitvenih pravic. Ker upravitelj ni brezpogojno priznal spornih ločitvenih pravic upnikov, je treba šteti, da je upravitelj ločitvene pravice upnikov, na katere se nanaša opomba v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev, prerekal. Upniki s pritožbo ne morejo doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic, saj je to stvar upraviteljeve odločitve in presoje. Ali obstojijo prerekane ločitvene pravice pa se bo ugotavljalo v pravdnem postopku.
Nepravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izvršilni naslov.
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ni izvršilni naslov. Sredstva zavarovanja nimajo za neposreden cilj upnikovega poplačila ampak le ustvarjanje pogojev za upnikovo kasnejše poplačilo oziroma kasnejšo dovolitev izvršbe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti - učinki pravnomočnosti
Vse nepravilnosti, za katere dolžnik meni, da so se zgodile v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, bi dolžnik moral uveljavljati s pritožbo zoper tisti sklep. Sklep je tak kot je, vse morebitne nepravilnosti pa so sanirane s pravnomočnostjo tega sklepa, ki nikoli ni bil spremenjen ali razveljavljen.
ZDR člen 42, 126. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 54.
obveznost plačila - plača - plačilo za opravljeno delo - znižanje plače - delovna uspešnost - ocena dela
Tožena stranka ni imela podlage za (zakonito) izplačevanje nižje plače tožniku. Za znižanje plač tožniku ni bila dovolj ugotovitev direktorice, da tožnik ne dosega pričakovanih rezultatov. Tožnik bi moral biti ocenjevan na ustrezni podlagi, ki bi jo v predmetnem sodnem postopku bilo možno preveriti. Brez take preverljive podlage o ocenjevanju tožnikovega dela njegova plača ne bi smela biti zmanjšana zaradi osebne ocene. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike v plači utemeljen.
Stroški, plačani odvetniški družbi, ki nasprotnih udeležencev v tem postopku ni zastopala, niso potrebni stroški tega postopka. Enako velja za stroške izvedenke, ki sta jo angažirala nasprotna udeleženca. Ker postopek za določitev nujne poti teče v interesu predlagatelja, je na njem, da dokaže upravičenost nujne poti, zato bi sodišče na njegov predlog in stroške postavilo izvedenca in ni bilo nobene potrebe, da sta ga angažirala nasprotna udeleženca sama.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL0063790
ZFPPIPP člen 389. ZIZ člen 101, 101-3. ZSV člen 1.
osebni stečaj – solidarnostna pomoč – dolgotrajna odsotnost z dela – bolezen – socialni prejemek – denarna socialna pomoč
Ker je pravica do solidarnostne pomoči po pravni naravi in po vsebini enaka socialnovarstvenim dajatvam, ki jih določa ZSV, pomeni, da je treba solidarnostno pomoč izvzeti iz izvršbe oziroma stečajne mase v smislu 3. točke 101. člena ZIZ oziroma 2. točke drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP.
vrnitev v prejšnje stanje - dokazi - zamuda naroka - upravičen razlog
Ker mora skladno s 116. členom ZPP sodišče ugotoviti, da je predlog stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka utemeljen, ker je stranka narok zamudila iz upravičenega razloga, mora stranka predlogu priložiti dokaze oziroma predlagati izvedbo dokazov, s katerimi tak opravičljiv razlog utemeljuje. Sodišče ni dolžno pozivati stranke, da naj navedbe v predlogu dokaže. Sodišče prve stopnje je toženo stranko takoj, ko je predlagala preložitev naroka, pozvalo, da naj predloži dokazila o zadržanosti. Teh pa tožena stranka ni predložila niti ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Delavec je v skladu z določbo 1. odstavka 132. člena ZDR upravičen do odpravnine zaradi upokojitve tudi v primeru invalidske upokojitve. Iz določbe 132. člena ZDR nikakor ne izhaja, da bi bila pravica omejena le na primere, ko se delavec starostno upokoji. Pojem „upokojitev“ se nanaša na vse primere uveljavljanja pravice do pokojnine. Zato delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina ne glede na to, na kakšni podlagi se upokojuje, tako v primeru upokojitve zaradi pridobitve pravice do starostne pokojnine kot tudi v primeru uveljavitve pravice do invalidske, družinske ali vdovske pokojnine.
nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev - odmera nagrade - terjatve iz pogodbe o zaposlitvi - prednostna terjatev - navadna terjatev
Terjatve iz pogodbe o zaposlitvi se ne obravnavajo samostojno v tem smislu, da bi bil upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus vsake posamezne podvrste terjatve, pri kateri je različen zgolj vrstni red poplačila, kar je pomembno šele ob razdelitvi stečajne mase.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dovoljeni pritožbeni razlogi – ponarejeni dokazi
S pritožbenimi navedbami, da izpodbijana sodba temelji na lažnih in ponarejenih dokazih, si tožena stranka prizadeva dokazati, da je sodišče prve stopnje na podlagi teh dokazov zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar v postopku v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Določba 149. čl. ZJU (premestitev zaradi delovnih potreb) ni namenjena sankcioniranju delavca oziroma premestitvi zaposlenega zaradi subjektivnih razlogov oziroma okoliščin, ki so na strani delavca, saj so sankcioniranju delavcev iz razlogov, ki so subjektivne narave, namenjeni drugi delovnopravni instituti. Namen določbe 149. čl. ZJU je v smotrnejši organizaciji dela pri delodajalcu, vendar pa je premestitev dovoljena in zakonita zgolj v primerih, ko so za ta ukrep podane realne in objektivno izkazane delovne potrebe delodajalca. Teh pa tožena stranka v obravnavanem primeru ni dokazala. Dejanski razlog za premestitev tožnika (vodnika službenega psa) je bil incident s službenim psom. Zatrjevana tožnikova neprimernost za opravljanje nalog na delovnem mestu oziroma neustreznost ravnanja pri opravljanju dela vodnika službenega psa ne predstavljata zakonitega razloga za premestitev javnega uslužbenca. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o premestitvi utemeljen.
stvarna pristojnost - delodajalec - uporabnik - nezgoda pri delu
Drugotožena stranka (družba d.o.o.) dejansko ni tožnikov delodajalec, vendar pa je kljub temu pri presoji stvarne pristojnosti potrebno upoštevati dejstvo, da je tožeča stranka na dan škodnega dogodka na gradbišču delala pod nadzorom in organizacijo oziroma po navodilih drugotožene stranke, sicer pa je bil tožnik zaposlen pri prvotoženi stranki (samostojnemu podjetniku), delo pa je opravljal kot posredovan delavec pri drugotoženi stranki, na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju. Situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delu na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom.