spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave
Pred izdajo sodbe sodišču ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (ali je tožba sklepčna - kot pri zamudni sodbi), ampak le, ali so podane splošne procesne predpostavke in ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne smejo razpolagati.
spor majhne vrednosti - pripravljalne vloge - število vlog - navedbe, podane v izvršilnem postopku - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in v nadaljevanju zaradi obrazloženega ugovora pravdni postopek je obravnavati enovito in celovito, tako, da so vse vloge strank, ki so podane že v fazi izvršilnega postopka, pozneje upoštevne tudi v nadaljevalnem pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK0006154
ZPP člen 105.a, 205, 205/1-1, 208, 208/1, 318, 318/1-3. OZ člen 190. ZSReg člen 8.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - vpis spremembe družbenika v sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka z družbenikom - spregled neplačila sodne takse za tožbo - neupravičena pridobitev - obogatitveni princip - nesklepčnost tožbe
1) Vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutivne, ampak deklaratorne narave. Ne glede na to, ali je prenos poslovnega deleža vpisan v sodni register ali ne, je njegov pridobitelj postal družbenik.
2) Vprašanje plačila sodne takse, v kolikor predstavlja procesno predpostavko, je stvar predhodnega preizkusa tožbe in če sodišče pomanjkljivosti glede tega (neplačilo takse) spregleda in vlogo vsebinsko obravnava, ta pomanjkljivost ne more imeti več za posledico domnevo umika (in ne zavrženja) vloge.
3) Trditve o vrednosti opravljenih vlaganj (še) ne pomenijo trditev o več vrednosti nepremičnine.
odškodninska odgovornost države - pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – nepremoženjska škoda
Mejne vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet, in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
SODNE TAKSE – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070460
ZST-1 člen 3. ZDen člen 71, 72.
plačilo sodne takse – več zavezancev – solidarna obveznost – oprostitev plačila sodne takse – denacionalizacijsko razmerje – odškodninsko razmerje
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje.
Zadnji odstavek 3. člena ZST-1 določa, da je v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. Vendar v primeru, ko je taksna obveznost nekaterim od teh oseb odložena, več ni podan položaj, ko morata dve ali več oseb skupaj plačati sodno takso in zato tudi ni več podlage za nerazdelno obremenitev več oseb.
ZPP člen 35, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
stvarna pristojnost višjega sodišča – sklep o oprostitvi plačila sodne takse – strokovni sodelavec – pravno sredstvo – pritožba
Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec, ima stranka možnost pritožbe, o kateri odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča višje sodišče.
zahteva za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - izostanek z naroka - opravičen izostanek
Opravičiti izostanek z naroka ne pomeni le navedbe razloga, zaradi katerega se storilec naroka ne bo mogel udeležiti, temveč je potrebno predložiti tudi ustrezna dokazila, razlog za izostanek pa mora biti tudi objektivno opravičljiv.
Stroški, plačani odvetniški družbi, ki nasprotnih udeležencev v tem postopku ni zastopala, niso potrebni stroški tega postopka. Enako velja za stroške izvedenke, ki sta jo angažirala nasprotna udeleženca. Ker postopek za določitev nujne poti teče v interesu predlagatelja, je na njem, da dokaže upravičenost nujne poti, zato bi sodišče na njegov predlog in stroške postavilo izvedenca in ni bilo nobene potrebe, da sta ga angažirala nasprotna udeleženca sama.
ZFPPIPP člen 46, 104, 104/9, 126, 126/2, 226, 226/4, 226/4-3.
nagrada za unovčenje posebne stečajne mase – enakopravna obravnava upnikov – pravica do pritožbe stečajnega upravitelja – limitiranje višine nadomestila
Upoštevanje načela enakega obravnavanja upnikov pri porazdelitvi stroškov nadomestila stečajnega upravitelja za unovčenje posebne stečajne mase in kriterija iz 3. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP je mogoče zagotoviti le na ta način, da se ti stroški sorazmerno porazdelijo med vse posebne stečajne mase. To pomeni, da bo dokončno o porazdelitvi teh stroškov med upnike možno presojati šele po unovčenju vseh posebnih stečajnih mas. Do takrat ni ovir, da sodišče ne bi izvršilo poplačila ločitvenih upnikov vsaj do višine denarnega dobroimetja, nastalega z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšanega za stroške v zvezi s tem unovčenjem, ki vključujejo maksimalen možen znesek nadomestila upravitelja za unovčenje te posebne stečajne mase, torej brez upoštevanja korekcije v posledici limitiranja nagrade upravitelju iz tega naslova.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je na športni dan prekoračil pooblastila učitelja spremljevalca, posegel v zaščiteno osebno sfero dijakinj in izvajal aktivnosti, ki ne sodijo med naloge učitelja spremljevalca (dijakinjama se je približal in se ju dotikal na način, ki ni običajen dotik kot pri uri športne vzgoje, jima sledil, ju kljub njunemu odklanjanju večkrat vabil v finsko savno,...). S takšnim ravnanjem je huje kršil pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDR člen 6, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-6, 187, 187/1, 191, 191/1, 204, 204/1, 204/2. ZSDP člen 48. ZUNEO člen 1, 22. ZEMŽM člen 5, 5/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina - starševstvo - diskriminacija - krajši delovni čas - posebno pravno varstvo
Odklonitev izrabe pravice do dela v krajšem delovnem času delavcu s strani delodajalca ne predstavlja prepovedane diskriminacije oziroma neenake obravnave tožnika v primerjavi z drugimi delavci. Če tožena stranka tožniku (očetu) ni omogočila izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, to še ne pomeni, da je bil tožnik diskriminiran oziroma manj ugodno obravnavan v primerjavi z drugimi delavci zaradi starševstva. Diskriminacija je podana, kadar je neenako obravnavanje posledica te osebne okoliščine: delavec je postavljen v slabši položaj prav zaradi starševstva, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Ker tožnik ni bil neenako obravnavan glede na osebne okoliščine, ni podan odpovedni razlog iz 6. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR, zato tožnik ni upravičen do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev - odmera nagrade - terjatve iz pogodbe o zaposlitvi - prednostna terjatev - navadna terjatev
Terjatve iz pogodbe o zaposlitvi se ne obravnavajo samostojno v tem smislu, da bi bil upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus vsake posamezne podvrste terjatve, pri kateri je različen zgolj vrstni red poplačila, kar je pomembno šele ob razdelitvi stečajne mase.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL0063790
ZFPPIPP člen 389. ZIZ člen 101, 101-3. ZSV člen 1.
osebni stečaj – solidarnostna pomoč – dolgotrajna odsotnost z dela – bolezen – socialni prejemek – denarna socialna pomoč
Ker je pravica do solidarnostne pomoči po pravni naravi in po vsebini enaka socialnovarstvenim dajatvam, ki jih določa ZSV, pomeni, da je treba solidarnostno pomoč izvzeti iz izvršbe oziroma stečajne mase v smislu 3. točke 101. člena ZIZ oziroma 2. točke drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dovoljeni pritožbeni razlogi – ponarejeni dokazi
S pritožbenimi navedbami, da izpodbijana sodba temelji na lažnih in ponarejenih dokazih, si tožena stranka prizadeva dokazati, da je sodišče prve stopnje na podlagi teh dokazov zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar v postopku v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
stvarna pristojnost - delodajalec - uporabnik - nezgoda pri delu
Drugotožena stranka (družba d.o.o.) dejansko ni tožnikov delodajalec, vendar pa je kljub temu pri presoji stvarne pristojnosti potrebno upoštevati dejstvo, da je tožeča stranka na dan škodnega dogodka na gradbišču delala pod nadzorom in organizacijo oziroma po navodilih drugotožene stranke, sicer pa je bil tožnik zaposlen pri prvotoženi stranki (samostojnemu podjetniku), delo pa je opravljal kot posredovan delavec pri drugotoženi stranki, na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju. Situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delu na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom.
ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 103, 104, 121.
stečajni postopek – upnik v stečajnem postopku – stranka – pravni interes za vložitev pritožbe – izboljšanje pravnega položaja – nadomestilo upravitelja – popravni sklep
Pritožnik je pritožbo vložil kot upnik v stečajnem postopku. Glede na njegov položaj stranke v postopku ima izkazan pravni interes za vložitev pritožbe, v kolikor bi z uspehom v pritožbi izboljšal svoj pravni položaj v zvezi z izpodbijanim sklepom. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče popravilo znesek odmerjenega nadomestila upravitelja, kar je nedvomno v korist upnikov stečajnega postopka in s tem tudi pritožnika. Z uspehom v pritožbenem postopku in z razveljavitvijo popravnega sklepa z dne 6. 3. 2014 pa bi dejansko ostal v veljavi sklep o odmeri nadomestila z dne 24. 2. 2014 z odmerjenim višjim zneskom nadomestila, kar pomeni, da bi se v posledici ugoditvi pritožbi položaj pritožnika dejansko poslabšal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki je zaradi stečajev pogodbenih partnerjev, zmanjšanih naročil v javnem sektorju in zmanjševanju stroškov v drugih gospodarskih družbah, podaljševanja amortizacijske dobe računalnikov in s tem manjšimi nabavami prišlo do strmega padca prometa glede na prejšnja leta in zastavljene plane. Zaradi ugotovljenega ekonomskega razloga je prenehala potreba po delu serviserja specialista pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tako izkazan ekonomski razlog predstavlja dejansko podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.. KZ-1 člen 38, 175, 175/1. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pravnomočna obsodilna sodba
Tožnik je zaradi izkoriščanja prostitucije posredoval pri prevzemu in nastanitvi druge osebe za prostitucijo in sodeloval pri prostituciji druge osebe, tako, da je kontroliral izvajanje prostitucije, ugotavljal dnevni zaslužek od prostitucije, sprejemal klice stranke in se s povpraševanjem strank seznanjal, vse zato, da se je prostitucija nemoteno izvajala, s prejetim denarjem pa tudi sam razpolagal in zaslužil neugotovljeno vrednost denarnih sredstev. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 1. odstavku 175. člena KZ-1 in 38. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR).
Ugotovitev delodajalca, da ima določeno dejanje znake kaznivega dejanja, ne posega na področje kazenske odgovornosti, saj predstavljata tako kazenski postopek kot postopek izredne odpovedi dva povsem ločena in neodvisna instituta. Sodišče pa je skladno z določbo 14. člena ZPP v postopku presoje izredne odpovedi vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. To pomeni, da je vezano na ugotovitve pravnomočne kazenske sodbe glede protipravnosti ravnanja tožnika, vzročne zveze med tem ravnanjem in nastankom posledic, glede nastanka prepovedane posledice ter glede prištevnosti in krivde tožnika. V izreku pravnomočne kazenske sodbe ugotovljena dejstva, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja, mora šteti za dokazana tudi delovno sodišče.