Ker že dejstvo, da je do umika tožbe prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, ni bilo zatrjevano, je sodišče prve stopnje tožniku pravilno naložilo, da tožencu povrne stroške postopka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravni standard „občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje“ se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP, ZSVarPre in Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka.
ZFPPIPP člen 417a, 417a/1, 417b, 417b/1, 417c, 417d. ZD člen 20, 143. ZZZDR člen 196.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - odklonitev prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Z novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-E, Ur. l. RS, št. 47/2013) je bila dednopravna ureditev v primerih prehoda zapuščine na državo spremenjena tako, da je Republika Slovenija pridobila pravno možnost odkloniti prevzem zapuščine brez dedičev (417.a do 417. d člen ZFPPIPP).
ZPP člen 35, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
stvarna pristojnost višjega sodišča – sklep o oprostitvi plačila sodne takse – strokovni sodelavec – pravno sredstvo – pritožba
Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec, ima stranka možnost pritožbe, o kateri odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča višje sodišče.
odškodninska odgovornost države - pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – nepremoženjska škoda
Mejne vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet, in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK0006154
ZPP člen 105.a, 205, 205/1-1, 208, 208/1, 318, 318/1-3. OZ člen 190. ZSReg člen 8.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - vpis spremembe družbenika v sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka z družbenikom - spregled neplačila sodne takse za tožbo - neupravičena pridobitev - obogatitveni princip - nesklepčnost tožbe
1) Vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutivne, ampak deklaratorne narave. Ne glede na to, ali je prenos poslovnega deleža vpisan v sodni register ali ne, je njegov pridobitelj postal družbenik.
2) Vprašanje plačila sodne takse, v kolikor predstavlja procesno predpostavko, je stvar predhodnega preizkusa tožbe in če sodišče pomanjkljivosti glede tega (neplačilo takse) spregleda in vlogo vsebinsko obravnava, ta pomanjkljivost ne more imeti več za posledico domnevo umika (in ne zavrženja) vloge.
3) Trditve o vrednosti opravljenih vlaganj (še) ne pomenijo trditev o več vrednosti nepremičnine.
SODNE TAKSE – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070460
ZST-1 člen 3. ZDen člen 71, 72.
plačilo sodne takse – več zavezancev – solidarna obveznost – oprostitev plačila sodne takse – denacionalizacijsko razmerje – odškodninsko razmerje
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje.
Zadnji odstavek 3. člena ZST-1 določa, da je v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. Vendar v primeru, ko je taksna obveznost nekaterim od teh oseb odložena, več ni podan položaj, ko morata dve ali več oseb skupaj plačati sodno takso in zato tudi ni več podlage za nerazdelno obremenitev več oseb.
zahteva za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - izostanek z naroka - opravičen izostanek
Opravičiti izostanek z naroka ne pomeni le navedbe razloga, zaradi katerega se storilec naroka ne bo mogel udeležiti, temveč je potrebno predložiti tudi ustrezna dokazila, razlog za izostanek pa mora biti tudi objektivno opravičljiv.
Določba 149. čl. ZJU (premestitev zaradi delovnih potreb) ni namenjena sankcioniranju delavca oziroma premestitvi zaposlenega zaradi subjektivnih razlogov oziroma okoliščin, ki so na strani delavca, saj so sankcioniranju delavcev iz razlogov, ki so subjektivne narave, namenjeni drugi delovnopravni instituti. Namen določbe 149. čl. ZJU je v smotrnejši organizaciji dela pri delodajalcu, vendar pa je premestitev dovoljena in zakonita zgolj v primerih, ko so za ta ukrep podane realne in objektivno izkazane delovne potrebe delodajalca. Teh pa tožena stranka v obravnavanem primeru ni dokazala. Dejanski razlog za premestitev tožnika (vodnika službenega psa) je bil incident s službenim psom. Zatrjevana tožnikova neprimernost za opravljanje nalog na delovnem mestu oziroma neustreznost ravnanja pri opravljanju dela vodnika službenega psa ne predstavljata zakonitega razloga za premestitev javnega uslužbenca. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o premestitvi utemeljen.
nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev - odmera nagrade - terjatve iz pogodbe o zaposlitvi - prednostna terjatev - navadna terjatev
Terjatve iz pogodbe o zaposlitvi se ne obravnavajo samostojno v tem smislu, da bi bil upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus vsake posamezne podvrste terjatve, pri kateri je različen zgolj vrstni red poplačila, kar je pomembno šele ob razdelitvi stečajne mase.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.. KZ-1 člen 38, 175, 175/1. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pravnomočna obsodilna sodba
Tožnik je zaradi izkoriščanja prostitucije posredoval pri prevzemu in nastanitvi druge osebe za prostitucijo in sodeloval pri prostituciji druge osebe, tako, da je kontroliral izvajanje prostitucije, ugotavljal dnevni zaslužek od prostitucije, sprejemal klice stranke in se s povpraševanjem strank seznanjal, vse zato, da se je prostitucija nemoteno izvajala, s prejetim denarjem pa tudi sam razpolagal in zaslužil neugotovljeno vrednost denarnih sredstev. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 1. odstavku 175. člena KZ-1 in 38. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR).
Ugotovitev delodajalca, da ima določeno dejanje znake kaznivega dejanja, ne posega na področje kazenske odgovornosti, saj predstavljata tako kazenski postopek kot postopek izredne odpovedi dva povsem ločena in neodvisna instituta. Sodišče pa je skladno z določbo 14. člena ZPP v postopku presoje izredne odpovedi vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. To pomeni, da je vezano na ugotovitve pravnomočne kazenske sodbe glede protipravnosti ravnanja tožnika, vzročne zveze med tem ravnanjem in nastankom posledic, glede nastanka prepovedane posledice ter glede prištevnosti in krivde tožnika. V izreku pravnomočne kazenske sodbe ugotovljena dejstva, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja, mora šteti za dokazana tudi delovno sodišče.
stranska intervencija – intervencijski interes – vpogled v spis
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima oziroma bi vsebina sodbe posredno vplivala tudi na njegov položaj. Intervencijski interes je podan takrat, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL0063790
ZFPPIPP člen 389. ZIZ člen 101, 101-3. ZSV člen 1.
osebni stečaj – solidarnostna pomoč – dolgotrajna odsotnost z dela – bolezen – socialni prejemek – denarna socialna pomoč
Ker je pravica do solidarnostne pomoči po pravni naravi in po vsebini enaka socialnovarstvenim dajatvam, ki jih določa ZSV, pomeni, da je treba solidarnostno pomoč izvzeti iz izvršbe oziroma stečajne mase v smislu 3. točke 101. člena ZIZ oziroma 2. točke drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP.
ustavitev izvršbe – predlog za odlog izvršbe – neuspešen poskus rubeža – rok za predlog za ponovni rubež
Rok iz 88. člena ZIZ je prekluzivne narave, kar pomeni, da nastopi pravna posledica v primeru, ko upnik v predpisanem roku pri izvršitelju ne predlaga ponovnega rubeža. To velja tudi za primer, ko je upnik sicer že predlagal odlog izvršbe za obdobje oziroma v situaciji, ko je izvršba že odložena.
Predpostavka razširjenega varstva znamke je izpolnjena, če starejša znamka doseže določen prag poznavanja v pomembnem delu zainteresirane javnosti. To pomeni, da je starejša znamka poznana znatnemu delu javnosti glede blaga in storitev, za katere se uporablja, kar v tem krogu lahko vzbudi tako povezavo med spornima znamkama, ki lahko škoduje starejši znamki.
ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 103, 104, 121.
stečajni postopek – upnik v stečajnem postopku – stranka – pravni interes za vložitev pritožbe – izboljšanje pravnega položaja – nadomestilo upravitelja – popravni sklep
Pritožnik je pritožbo vložil kot upnik v stečajnem postopku. Glede na njegov položaj stranke v postopku ima izkazan pravni interes za vložitev pritožbe, v kolikor bi z uspehom v pritožbi izboljšal svoj pravni položaj v zvezi z izpodbijanim sklepom. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče popravilo znesek odmerjenega nadomestila upravitelja, kar je nedvomno v korist upnikov stečajnega postopka in s tem tudi pritožnika. Z uspehom v pritožbenem postopku in z razveljavitvijo popravnega sklepa z dne 6. 3. 2014 pa bi dejansko ostal v veljavi sklep o odmeri nadomestila z dne 24. 2. 2014 z odmerjenim višjim zneskom nadomestila, kar pomeni, da bi se v posledici ugoditvi pritožbi položaj pritožnika dejansko poslabšal.
vrnitev v prejšnje stanje - dokazi - zamuda naroka - upravičen razlog
Ker mora skladno s 116. členom ZPP sodišče ugotoviti, da je predlog stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka utemeljen, ker je stranka narok zamudila iz upravičenega razloga, mora stranka predlogu priložiti dokaze oziroma predlagati izvedbo dokazov, s katerimi tak opravičljiv razlog utemeljuje. Sodišče ni dolžno pozivati stranke, da naj navedbe v predlogu dokaže. Sodišče prve stopnje je toženo stranko takoj, ko je predlagala preložitev naroka, pozvalo, da naj predloži dokazila o zadržanosti. Teh pa tožena stranka ni predložila niti ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
stvarna pristojnost - delodajalec - uporabnik - nezgoda pri delu
Drugotožena stranka (družba d.o.o.) dejansko ni tožnikov delodajalec, vendar pa je kljub temu pri presoji stvarne pristojnosti potrebno upoštevati dejstvo, da je tožeča stranka na dan škodnega dogodka na gradbišču delala pod nadzorom in organizacijo oziroma po navodilih drugotožene stranke, sicer pa je bil tožnik zaposlen pri prvotoženi stranki (samostojnemu podjetniku), delo pa je opravljal kot posredovan delavec pri drugotoženi stranki, na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju. Situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delu na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom.
ZDR člen 6, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-6, 187, 187/1, 191, 191/1, 204, 204/1, 204/2. ZSDP člen 48. ZUNEO člen 1, 22. ZEMŽM člen 5, 5/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina - starševstvo - diskriminacija - krajši delovni čas - posebno pravno varstvo
Odklonitev izrabe pravice do dela v krajšem delovnem času delavcu s strani delodajalca ne predstavlja prepovedane diskriminacije oziroma neenake obravnave tožnika v primerjavi z drugimi delavci. Če tožena stranka tožniku (očetu) ni omogočila izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, to še ne pomeni, da je bil tožnik diskriminiran oziroma manj ugodno obravnavan v primerjavi z drugimi delavci zaradi starševstva. Diskriminacija je podana, kadar je neenako obravnavanje posledica te osebne okoliščine: delavec je postavljen v slabši položaj prav zaradi starševstva, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Ker tožnik ni bil neenako obravnavan glede na osebne okoliščine, ni podan odpovedni razlog iz 6. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR, zato tožnik ni upravičen do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dovoljeni pritožbeni razlogi – ponarejeni dokazi
S pritožbenimi navedbami, da izpodbijana sodba temelji na lažnih in ponarejenih dokazih, si tožena stranka prizadeva dokazati, da je sodišče prve stopnje na podlagi teh dokazov zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar v postopku v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.