ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 430, 430/1, 440. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris subjekta vpisa - vročitev sklepa o izbrisu in objava na AJPES - zakonska presumpcija vročitve - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po prvem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena ZSReg na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, kar velja za obravnavano zadevo, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodni register, velja po drugem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa na spletnih straneh AJPES. Gre za (ne)izpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
Kakšne posledice ima pravnomočen sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, izhaja iz 440. člena ZFPPIPP. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra. V zakonu določenih posledic pravnomočnosti takšnega sklepa pa pritožbeno sodišče ne more spreminjati, kar pomeni, da v pritožbi zoper sklep o izbrisu takšni ugovorov, kot jih vsebuje pritožba, ne more več upoštevati.
materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga – obramba – dokazni postopek – listinski dokazi – spor majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja - upravnik
Listinski dokazi so namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče.
Pri odločanje po kriteriju uspeha je odločilno merilo končni uspeh. Potrebnost stroškov je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva, ne more pa biti merilo pri odmeri pravdnih stroškov po načelu uspeha. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki priznalo priglašene stroške tudi za pravno sredstvo, s katerim ni uspela, in sicer glede na dosežen uspeh.
Tožnik kljub opozorilu sodišča o možnosti zavrženja njegove vloge, v kolikor je v danem roku ne bo popravil in dopolnil tako, da bo primerna za obravnavanje, tožbe ni ustrezno dopolnil. Tožba namreč kljub številnim dopolnitvam ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato jo je bilo potrebno zavreči (čl. 105 in 180 ZPP).
Zavarovanec tožene stranke ne odgovarja objektivno za vzroke škode, ki izvirajo iz samega cestišča in njene opreme, temveč odgovarja krivdno, to je ob opustitvi skrbnosti strokovnjaka pri izvajanju nadzora nad stanjem cestišča.
ZIZ člen 31, 40, 41, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - smiselna uporaba določb o opravi izvršbe - predložitev seznama premoženja - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nevarnost - prenos poslovnega deleža
Sodišče v postopku začasne odredbe ni dolžno opravljati uradnih poizvedb o dolžnikovem premoženju. Tudi določbe 31. člena ZIZ ni mogoče uporabiti smiselno v postopku zavarovanja.
Tožeča stranka ni izkazala pogojev iz 270. členu ZIZ. Navedla je le, da je toženec odsvojil svoj poslovni delež in ga 100 % prenesel na svojo sorodnico, ob tem pa ni navedla ali ga je odsvojil brezplačno ali pa je zanj prejel plačilo.
Zato glede na pritožbi obeh pritožnikov le dodaja, da je v členu 287/II KZ-1B zgolj zaradi uveljavitve doslednejše rabe izrazov otrok oziroma mladoletnik, ta nadomeščena z ustreznejšo zvezo mladoletna oseba. Zato ni nobenega dvoma o tem, da določba velja za vse osebe, ki še niso polnoletne oziroma stare 18 let, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje in kar izhaja tudi iz uvodnih pojasnil Kazenskega zakonika KZ-1A in KZ-1B.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno Ker je sodišče pooblaščencu tožeče stranke vabilo vročilo, še preden je ta sodišču naznanil odpoved pooblastila, je bila vročitev pravilno opravljena.
Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi, ki temelji na kasneje razveljavljeni zakonski določbi, zaradi vložene pritožbe tožeče stranke o pravnem razmerju pravdnih strank še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato odločitev Ustavnega sodišča učinkuje tudi v konkretnem primeru, čeprav je bila izpodbijana sodba izdana, preden je Ustavno sodišče razveljavilo pravno podlago za njeno izdajo.
OZ člen 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55, 64.
pogodbena kazen - notifikacijska dolžnost - zamuda z izvedbo del - napačno obračunane količine - zavrnitev začasne situacije - spor o kvaliteti in količini del
Določba 64. člena PGU ne daje upravičenosti tožencu zavrniti celotnega zneska situacije zaradi napačno obračunanih količin, razen kadar bi šlo za izpodbijanje celotne količine. Tožnik je upravičen do plačila za dejansko opravljeno količino dela, tiste količine dela, ki je po pogodbi ni opravil, pa lahko toženec zavrne. Ne more pa zavrniti celotnega zneska situacije.
55. člen PGU sicer določa, da se lahko pogodbena kazen uveljavlja vse do konca končnega obračuna, kar pa še ne pomeni, da upniku, ki je sprejel izpolnitev, ne bi bilo treba nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL0078801
OZ člen 5, 70, 72. ZGD-1 člen 32. ZZ člen 57, 58.
sklenitev pogodbe - poslovni organ zavoda - direktor - statutarna omejitev zastopanja - notranja omejitev pooblastil - obseg pooblastil - vpis v sodni register - učinek vpisa - prenos nepremičnin - soglasje sveta zavoda - dobra vera - skrbnost - učinkovanje pogodbe
Statutarna omejitev zastopanja zakonitega zastopnika pravne osebe, ki ni vpisana v sodni register, ne povzroči neučinkovanja sklenjene pogodbe, ob tem, da je bil sopogodbenik v dobri veri glede obstoja zastopnikovih pooblastil.
Z indosiranjem menica postane abstrakten vrednostni papir, kar pomeni, da menični dolžnik zoper indosatarja ne more več uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja z meničnim upnikom (remitentom), razen zoper nedobrovernega pridobitelja menice, ki je v času pridobitve menice ravnal zavestno v škodo dolžnika.
neupravičena pridobitev - uporaba solastne stvari - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - korist od uporabe nepremičnine - uporabnina
Za utemeljenost zahtevka po 198. členu OZ ni pomembno, ali pomeni pridobitev stvari za obogatenega objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil.
neprerekane trditve - skrbnost dobrega strokovnjaka - oskrba s pitno vodo
Iz določbe drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izhaja obveznost stranke, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka. Če jih ne, se štejejo takšna dejstva za priznana.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1 88/3, 90, 90/3, 90/4. OZ člen 11, 94. ZPP člen 181, 181/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ugotovitvena tožba - ugotovitev dejstev - zavrženje tožbe - tožbeni zahtevek
Sodno varstvo delavca, ki sprejme ponujeno novo zaposlitev s strani delodajalca, je zoženo zgolj na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, v primerjavi s sodnim varstvom, ki ga ima sicer delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga le odškodninske zahtevke. Ob upoštevanju dejstva, da delavec ohranja zaposlitev pri delodajalcu, velja omejeno sodno varstvo tudi v primeru, če delavec sprejme neustrezno zaposlitev. Tožnik ni uveljavljal pravilnih tožbenih zahtevkov. Tožbeni zahtevki, ki se nanašajo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njeno razveljavitev, na razveljavitev nove pogodbe o zaposlitvi in na ohranitev prejšnje pogodbe o zaposlitvi v veljavi, so tako, razen v delu presoje utemeljenosti odpovednega razloga, nesklepčni.
Tožnik je v tožbi postavil zahtevek na ugotovitev neustreznosti nove zaposlitve. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikovo tožbo v tem delu zavreči. Ugotovitev neustreznosti zaposlitev namreč po vsebini predstavlja ugotavljanje dejstev, tak zahtevek pa je glede na določbo prvega odstavka 181. člena ZPP nedopusten. Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev (ne)obstoja celotnega, kompleksnega pravnega razmerja ali le posamezne pravice oziroma upravičenja, ni pa možno zahtevati z ugotovitveno tožbo zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev. Sodišče namreč v sodni izrek ne sprejme ugotovitve o dejanskem stanju marveč le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnik bi lahko, če meni, da mu je bila ponujena neustrezna zaposlitev, uveljavljal zgolj zahtevek na plačilo sorazmernega dela odpravnine na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZDR.
razveljavitev pogodbe – ničnost pogodbe – učinkovanje ničnosti – povračilni zahtevek – kondikcija – začetek teka zastaralnega roka
Posojilna pogodba je učinkovala vse do njene pravnomočne razveljavitve. Šele s pravnomočno odločitvijo o razveljavitvi je nastala terjatev tožeče stranke, da zahteva nazaj to, kar je na podlagi pogodbe dala, začel pa je teči tudi zastaralni rok.
Tudi povračilni zahtevek na podlagi nične pogodbe ne nastane takoj, ko je izpolnitev opravljena. Ničnost pravnega posla ne učinkuje sama po sebi. Nični posli dejansko učinkujejo. Učinkujejo dokler njihova ničnost ni ugotovljena. Zato šele z ugotovitvijo, da je posel ničen, nastanejo povračilni zahtevki. Če temu ne bi bilo tako, ne bi bilo nobene potrebe po zakonskem določilu o nezastarljivosti pravice do uveljavljanja ničnosti. Če namreč stranka možnosti za uveljavitev povračilnega zahtevka nima več, tudi za ugotovitev ničnosti največkrat nima več pravnega interesa.
ZDR-1 člen 91, 91/1, 91/3. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 11. ZSDU-A člen 67, 67.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezna zaposlitev - član sveta delavcev
Za zasedbo delovnega mesta skladiščnik kot osnovnega delovnega mesta se po novi pogodbi zahteva IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, kar je ustrezna izobrazba, pri čemer pa pogodba tudi navaja dela, ki spadajo v nižjo strokovno izobrazbo in sicer I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe. Tako dela iz pogodbe niso ustrezna dela, zato nova pogodba o zaposlitvi ni ustrezna zaposlitev iz 5. odstavka 91. člena ZDR-1, ki določa, da je ustrezna zaposlitev zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, ki je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Tožnik je bil izvoljen za člana sveta delavcev. S toženo stranko je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pri čemer iz te pogodbe izhaja, da delodajalec in delavec soglašata, da se glede pravic delavca šteje, kot da delavec ni spremenil delodajalca in mu tako gredo vse pravice iz dela in na podlagi dela po načelu kontinuitete, torej je v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi določbe ZSDU-A, ki v 67.a členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve, do spremembe delodajalca, član sveta delavcev ohrani svoj status, če pri delodajalcu prevzemniku obstajajo pogoji za njegovo imenovanje v skladu z zakonom. Tako ima tožnik imuniteto na podlagi 67.a člena ZSDU-A.
dolg iz zapuščine – odgovornost za dolgove zapuščine – pasivna legitimacija
Do delitve zapuščine dediči z zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno. Dolg, ki iz takega skupnega premoženja nastaja, ima status dolga iz zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči enako kot za zapustnikove dolgove. Ni odločilno, ali bo iz zapuščine toženec kaj podedoval ali ne. Pomembno je, da je dedič in da iz tega razloga odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079254
ZPP člen 254. OZ člen 131, 921.
prometna nesreča – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – vzročna zveza – sodni izvedenec – postavitev drugega izvedenca
Nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Preglednost vozišča (dnevna) in nočna zaznamba, posebej v zadnjih ogledalih, so v korelaciji, vendar tako hitre vožnje po regionalni cesti kljub ravni cesti in preglednosti toženec ni mogel pričakovati, v takšni oddaljenosti (vsaj 100 m) pa tudi ne vožnje po nasprotnem voznem pasu, iz česar sledi, da toženčeva alkoholiziranost oziroma domneva alkoholiziranosti ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-8, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 38, 39, 135. URS člen 50, 50/2, 51, 51/1, 51/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljena v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - odločba ustavnega sodišča - duševne motnje - transseksualizem
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so pravico do povračila stroškov zdravljenja v tujini v času vložitve zahtevka urejala v 135. členu, ki pa ga je Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-25/14 (Up-1303/11) z dne 21. 3. 2014 v prvem odstavku razveljavilo. Navedlo je, da tožena stranka (zavod) za ureditev pogojev, pod katerimi posameznik lahko uresničuje pravico iz zdravstvenega varstva, na podlagi izvršilne klavzule (ali t.i. bianco pooblastila) iz 26. čl. ZZVZZ ni in ne more biti pooblaščena, ker bi bilo tako pooblastilo v neskladju s 1. in 2. odst. 51. člena Ustave RS. Tako lahko le zakon določi pogoje, pod katerimi se zdravljenje zagotavlja, kot tudi uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva v primeru zdravljenja v tujini. ZZVZZ v spornem obdobju, razen tega, da je določil, da je v primeru zdravljenja v tujini zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev najmanj v višini 95 %, pravice do zdravljenja v tujini ni natančneje določal, zato je potrebno v konkretnem primeru uporabiti splošne določbe ZZVZZ in Pravil, ki se nanašajo na zdravljenje bolezni v Sloveniji in posledično upravičenost do povračila stroškov takšnega zdravljenja.
Tožnica, ki se je rodila kot moški, se v tujini (Nemčija), kjer začasno prebiva, zdravi pod diagnozo transseksualizem. Zaradi poraščenosti ji je bila izvedena epilacija obraznih dlak, za katero v tem sporu zahteva povračilo stroškov od tožene stranke. Nesporno ima tožnica že po Ustavi RS pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon (51. čl. Ustave RS). Iz 8. alineje 1. odst. 23. čl. ZZVZZ izhaja, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev tudi za zdravljenje duševnih bolezni. Iz 1. tč. 1. odst. 25. člena Pravil izhaja, da storitve estetskih operacij sodijo med pravice iz obveznega zavarovanja, če so potrebne zaradi zdravljenja bolezni in so povezane tudi z odpravo funkcionalnih prizadetosti. Tožnica pa ima že ipso lege pravico do zdravstvenih storitev, ki so po protokolu oz. splošno sprejeti metodi zdravljenja po medicinski doktrini tako v Sloveniji kot tujini predvidene za zdravljenje določene duševne bolezni, v konkretnem primeru transseksualizma.
Odprava prekomerne poraščenosti s pomočjo epilacije storitev se krije z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, če je po splošno sprejeti metodi zdravljenja po medicinski doktrini potrebna za zdravljenje transseksualizma. Ali gre v obravnavani zadevi za takšen primer, pa ni bilo ugotovljeno niti s strani tožene stranke v predsodnem postopku niti v postopku pred sodiščem prve stopnje.