Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 59, 59/1, 59/1-5. ZN člen 5, 5/1.
vpis ustanovitve komanditne družbe – zastopanje po notarju – odgovornost notarja
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da za pravilnost vloge odgovarja notar, ki je predlog vložil, in ne stranka, pritožbeno sodišče pripominja, da v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o notariatu v nepravdnih zadevah pred sodišči notar zastopa stranko kot pooblaščenec in ima, kadar opravlja zadeve iz prvega odstavka 5. člena ZN, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Odgovornost za morebitne nepravilnosti pri delu pa so stvar notranjega razmerja med notarjem in stranko, in ne stvar sodišča.
pogodba o delu – odprava napak – stroški odprave napak – plačilo – razmejitev odgovornosti – stroški nadzornika – davek na dodano vrednost
Sporne le dejanske okoliščine v zvezi z napakami pri izvrševanju posla – stroški odprave napak.
Pravilno je bil zavrnjen zahtevek v višini 500,00 EUR za stroške nadzornika, saj bi navedene stroške tožnik imel tudi, če bi v skladu s predpisi vršil nadzor nad deli v času, ko je toženec dela opravljal. Gre za opustitev tožnika, ki jo izpostavljajo tudi vsi izvedenci v izvedenskih mnenjih.
SPZ člen 48, 48/2, 65, 72. ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-14, 359.
pridobitev lastninske pravice – dogovor o skupni gradnji – ugotovitev skupnega premoženja – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganje v nepremičnino – vsebina tožbe – oblikovanje tožbenega zahtevka – skupna lastnina – solastnina – prepoved reformacije in peius – protislovje v izreku
Po drugem odstavku 48. člena SPZ lahko solastninsko pravico pridobi le graditelj, zato ta zakonska določba ne more biti materialnopravna podlaga za razsojo, saj tožnica ne zatrjuje, da je ona vlagala v nepremičnino.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe: da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - denarna socialna pomoč - izločitev iz zapuščine - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - pojem prizadetih oseb
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko terjatve
občine ni presodilo kot pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu in ni omejilo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu po 128. členu ZD.
V krog prizadetih oseb po 205. členu ZD spadajo tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja in osebe, ki so poklicane k dedovanju po zakonu.
Ker je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni podlage za prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju (do odločitve o vloženi reviziji).
Pri presoji, ali je podana podlaga za vrnitev preveč plačanega, je bistveno, ali je dolžnik zmotno menil, da dolg obstaja, ne pa tudi, ali je bila ta zmota opravičljiva.
Pravilen je zaključek sodbe, da je bila veljavna tarifa v relevantnem obdobju vsebovana v pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998, in ne v pravilniku, ki ga je toženec sprejel v letu 2006.
Dolžnost kolektivne organizacije, da sklene pogodbo o prenosu avtorskih pravic z nadomestilom v višini veljavne tarife, in pravica uporabnika avtorskega dela, da kljub nesklenitvi pogodbe s položitvijo zneska v višini veljavne tarife pridobi pravico uporabe avtorskega dela, sta določeni zaradi preprečevanja negativnih učinkov monopolnega položaja kolektivnih organizacij, to pa ne preprečuje, da v konkretnih primerih kolektivna organizacija in uporabnik skleneta pogodbo o višjem plačilu.
odstop terjatve - cesija - aktivna legitimacija - relevančna teorija - izpolnitev v korist prevzemnika - izvedenec - vpogled v dokumentacijo - nepredložitev sodišču
Tožnik, če je res prišlo do odstopa terjatve, je izgubil svojo stvarno legitimacijo. Zahtevku, s katerim ne zahteva izpolnitve v korist prevzemnice, v tem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi. Pritožbeno sodišče namreč sprejema t. i. relevančno teorijo, po kateri mora tožeča stranka po odsvojitvi terjatve zahtevek spremeniti tako, da zahteva izpolnitev v korist prevzemnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079361
ZPOmK-1 člen 28, 28/1, 33. ZPP člen 44, 44/1, 44/2.
kršitev osebnostnih pravic - preiskava elektronske pošte zaposlenih v podjetju - postopek ugotavljanja kršitve zpomk-1 - preiskava brez odredbe sodišča - pravna podlaga za preiskavo - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek
Tožniki so bili v družbi zaposleni, v delovnem razmerju ali pa poslovni sodelavci družbe. Preiskava se je opravljala v prostorih družbe, na računalnikih te družbe, kar lahko pripelje le do zaključka, da tožniki niso tretji v smislu 33. člena ZPOmK-1.
ZDru-1 člen 5, 5/1, 40, 40/1. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 86, 86/4, 133, 133/1, 139, 139/3, 202, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – začetek stečajnega postopka nad društvom – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prenos pooblastil na upravitelja – zakoniti zastopnik društva – predlog za obnovo postopka – obnova postopka – sosporniški intervenient – vročanje pisanj – vročanje pravnim osebam, ki se vpisujejo v register – vročanje društvom – način vročanja – pravniški državni izpit
Začetek stečajnega postopka nad tožencem (društvom) je dejstvo, kakor je tudi dejstvo, da je z začetkom stečajnega postopka zastopnik društva stečajni upravitelj. Navedenega dejstva tudi obnova postopka pred sodiščem prve stopnje glede ugotovitve ničnosti/neveljavnosti zapisnika izrednega občnega zbora z dne 2. 3. 2014 oziroma dopustitev sodelovanja pritožnika (sosporniškega intervenienta) v postopku pred sodiščem prve stopnje ne more spremeniti. Izkaže se, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov subjekta vpisa – lastnik objekta na poslovnem naslovu – predlagatelj
Domneva iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga je podana le v primeru, kadar lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi v primeru, ko je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, vendar ga nima več.
ZSReg člen 17, 17/1, 19. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register - prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - sprememba vpisa - nedovoljenost pritožbe
Pravni interes pritožnika bi utegnil biti prizadet v primeru, če bo vpis po nadaljevanju prekinjenega postopka spremenjen. Z izpodbijanim sklepom pa se vpis spremembe podatkov v sodni register še v ničemer ni spremenil. Zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka.
predlog za izdajo začasne odredbe – začasna prepoved – delitev solastnih nepremičnin – izdaja začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – čas, za katerega se izdaja začasna odredba – ureditvena začasna odredba
Izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da sporni dve parceli, na kateri meri predlagana začasna prepoved, nista predmet delitve v tem postopku. Predlagatelj ju namreč v svojem predlogu ni zajel in tudi pritožnica doslej še ni vložila svojega (nasprotnega) predloga za njuno delitev. Pač pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je po 267. členu ZIZ mogoče izdati začasno odredbo ne samo med postopkom, ampak tudi pred uvedbo sodnega postopka. Res bo morala pritožnica, ki trdi, da sta sporni dve parceli skupno premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi s predlagateljem, v zemljiški knjigi pa je kot njun edini lastnik vpisan predlagatelj, ki trdi, da gre za njegovo posebno premoženje, svoje trditve dokazovati v pravdi; vendar pritožnici, ki doslej takšne tožbe še ni vložila, zato ni mogoče odreči pravice, da predlaga začasno odredbo.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 226/4-6, 291, 366, 366/1, 371, 371/9, 371/10. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
ugovor ločitvenega upnika proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - nadomestilo upravitelju - izračun nadomestila - matematični izračun višine nadomestila - regresivna lestvica - posebna stečajna masa - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - več posebnih razdelitvenih mas - enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - odsotnost splošne stečajne mase - stroški računovodskih izkazov - sorazmerni del nadomestila upravitelju - terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna stečajna masa obstoja ali ne.
Za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev. Slednje naziranje je treba upoštevati tudi, ko je bila izvedena razdelitev ločitvenim upnikom po več posebnih razdelitvenih masah. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti upraviteljevo stališče, da je za vsako premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, treba oblikovati posebno stečajno maso. Na navedeno pravno ureditev, upoštevanje skupne osnove več posebnih stečajnih mas za izračun nadomestila, ne vpliva.
Matematični izračun višine nadomestila je različen, če seštejemo vse osnove za odmero nadomestila ali izračunamo nadomestilo od vsake osnove posebej. Lestvica v prvem odstavku 7. člena Pravilnika je regresivna, kar pomeni, da se znesek nadomestila pri višjih vrednostih nadomestila sorazmerno znižuje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071122
SPZ člen 77. ZPP člen 185, 185/1.
sodna ureditev meje – kriterij močnejše pravice – poziv geodetske uprave – udeleženci – razširitev predloga
Predlagateljica je bila pozvana s strani geodetske uprave, da vloži predlog za sodno določitev meje na sodišču, glede na to, da na ustni obravnavi ni prišlo do sporazuma o poteku predlaganih delov mej. Vendar pa predlagateljica predloga za sodno ureditev meje ni vložila zoper vse parcele, navedene v pozivu. Meja glede parcel, ki niso vsebovane v predlogu sodišču, je urejena tako, kot izhaja iz elaborata.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – narok – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – okvara vozila – razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na cilj, pa naj bo prometna nesreča ali okvara vozila, ni nekaj nepričakovanega. Ni sicer izključeno, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude naroka zaradi nepričakovane resne okvare vozila ne bi bil utemeljen, a bi moral predlagatelj v njem pojasniti, zakaj oziroma v kakšnem smislu je bila okvara vozila nezakrivljen dogodek resnejše narave in tudi, zakaj zamude (naroka) ni mogel odvrniti.
ZFPPIPP člen 383, 383/2, 383/2-3, 384, 399, 399-4, 403.
postopek osebnega stečaja - postopek za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjskim položajem dolžnika - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - ugotavljanje obstoja ugovornega razloga - trditvena podlaga vlagatelja ugovora - terjatve, ki niso vključene v končni seznam - neprijava terjatev - posojila pri fizičnih osebah - posojanje naprej - tveganje nezmožnosti izpolnitve dolžnikov - solidarna zaveza za kredit - lažno prikazovanje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - kršitev obveznosti - odtegnitev pravnega varstva
Pri ugotavljanju obstoja ugovornega razloga iz 403. člena ZFPPIPP je sodišče vezano na trditveno podlago in ponujene dokaze s strani vlagatelja ugovora.
Neutemeljeno je sklicevanje na končni seznam preizkušenih terjatev, iz katerega naj bi izhajalo, da dolg znaša 24.975,06 EUR. Sam pritožnik je v predlogu za začetek stečaja zatrjeval obstoj obveznosti, katerih terjatve niso vključene v končni seznam prijavljenih terjatev. Ker pa v osebnem stečaju, v posledici neprijave terjatve v stečajnem postopku le-te ne prenehajo, to ne pomeni, da dolžnik zaradi neprijave vseh obveznosti takšnih obveznosti nima.
Dolžnik je zatrjeval, da si je zneske, na katere sta se sklicevala upnika v ugovoru, izposodil zato, da jih je posodil naprej. To samo po sebi izkazuje prevzemanje obveznosti, za katere je vzpostavljeno tveganje ali jih bo uspel izpolniti, saj je na dolžnika prešlo tudi tveganje nezmožnosti izpolnitve njegovih dolžnikov.
Lažno prikazovanje premoženjskega stanja ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja pomeni kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP. Zato sodišče takšnemu postopanju dolžnika ne more nuditi pravnega varstva.
V primeru, da tožena stranka uveljavlja terjatev zaradi pobota, mora tedaj sodišče odločiti o zahtevku tožbe ter tudi o tem, ali terjatev, ki je bila uveljavljena v pobot, obstoji ali ne.1 Izrek sodbe je (praviloma) tričlenski: sodišče v izreku ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato posebej obstoj toženčeve terjatve (največ do višine tožnikove terjatve), potem pa odredi pobotanje.
sklep o zavrnitvi predloga za splošni vpis spremembe pri subjektu vpisa - prenehanje zavoda - akt o prenehanju zavoda - prenehanje potreb oziroma pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotovitveni sklep - postopek likvidacije zavoda - prenehanje po postopku redne likvidacije - izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije
Zakon o zavodih, kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.