postopek za delitev solastne nepremičnine – stroški postopka – sorazmerno velikosti solastninskih deležev
Glede delitve solastnine ZNP določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo solastninskih deležev. Tako je stroške med udeležence postopka sodišče prve stopnje tudi pravilno porazdelilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VSL0072484
ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 157a, 157a/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 176, 176/1, 176/2. OZ člen 131, 131/1, 165, 190, 229, 229/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij člen 4, 5.
procesna legitimacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - radijsko predvajanje komercialnih fonogramov - pravice tujih proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - začasni dogovor - skupni sporazum o višini nadomestila - odškodninski zahtevek - zapadlost odškodninske obveznosti - zakonske zamudne obresti - DDV
Tožeča stranka kot edina kolektivna organizacija za varstvo pravic iz fonogramov (in v okviru dovoljenja) lahko uveljavlja tudi pravice inozemskih proizvajalcev fonogramov.
Smiselna uporaba sicer že ne več veljavnega skupnega sporazuma ima prednost pred uporabo drugega skupnega sporazuma ali sploh bistveno drugačnega načina vrednotenja predvajanja komercialnih fonogramov. To velja še toliko bolj, ker je določitev odmene za uporabo fonogramov že v ZASP mišljena kot zgolj začasen ukrep.
Po drugem odstavku 2. člena ZSReg je sodni register namenjen vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Tega pravila ni mogoče obiti s smiselno uporabo ZZK-1, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079300
URS člen 54. ZZZDR člen 133. OZ člen 346.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – izpodbito očetovstvo – zahtevek za vrnitev preživnine – verzija – zastaranje terjatve
Temelj za plačevanje preživnine je prenehal s pravnomočno izpodbitim očetovstvom tožnika. Tožnikova terjatev je nastala šele s tem trenutkom in takrat tudi v celoti zapadla, zato pred tem zastaranje ni moglo začeti teči. Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. To ni bilo šele v trenutku, ko je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je otrokov biološki oče toženec. Svoj zahtevek bi namreč tožnik lahko vložil tudi zoper nekdanjo ženo, otrokovo mamo, takoj zatem, ko je bilo njegovo očetovstvo izpodbito. Kadar otrok nima očeta (na primer biološki oče ni znan), je otroka dolžna preživljati mati. To dolžnost ji na temelju starševstva nalaga že 54. člen Ustave RS.
Pojem potrebnosti izdatkov se presoja z vidika potreb otroka in zmožnosti biološkega in ne domnevnega očeta.
Ker je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni podlage za prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju (do odločitve o vloženi reviziji).
pogodba o delu – odprava napak – stroški odprave napak – plačilo – razmejitev odgovornosti – stroški nadzornika – davek na dodano vrednost
Sporne le dejanske okoliščine v zvezi z napakami pri izvrševanju posla – stroški odprave napak.
Pravilno je bil zavrnjen zahtevek v višini 500,00 EUR za stroške nadzornika, saj bi navedene stroške tožnik imel tudi, če bi v skladu s predpisi vršil nadzor nad deli v času, ko je toženec dela opravljal. Gre za opustitev tožnika, ki jo izpostavljajo tudi vsi izvedenci v izvedenskih mnenjih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2. ZSDU člen 98, 98/2.
sprememba akta o ustanovitvi - vpis spremembe - pritožba sveta delavcev - spor med subjektom vpisa in svetom delavcev - postopek za razreševanje medsebojnega spora - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po presoji registrskega sodišča gre za predhodno vprašanje, ki ga lahko registrsko sodišče reši samo. Taka obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je vsebinsko prazna, saj je izostala argumentacija v smeri ugotovitev, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev o predhodnem vprašanju
odstop terjatve - cesija - aktivna legitimacija - relevančna teorija - izpolnitev v korist prevzemnika - izvedenec - vpogled v dokumentacijo - nepredložitev sodišču
Tožnik, če je res prišlo do odstopa terjatve, je izgubil svojo stvarno legitimacijo. Zahtevku, s katerim ne zahteva izpolnitve v korist prevzemnice, v tem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi. Pritožbeno sodišče namreč sprejema t. i. relevančno teorijo, po kateri mora tožeča stranka po odsvojitvi terjatve zahtevek spremeniti tako, da zahteva izpolnitev v korist prevzemnika.
osebni stečaj – zastopanje po zakonitem zastopniku – stečajni upravitelj – prenos pooblastil na upravitelja – stečajna masa – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – zastopanje stečajnega dolžnika – vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih – način vročanja – odločanje o razrešitvi upravitelja – zavrženje revizije
Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično procesno sposobnost glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik glede tega premoženja. Če je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, prenehajo pooblastila, ki jih je za zastopanje dal stečajni dolžnik pred začetkom postopka osebnega stečaja (odvetnikom in drugim pooblaščencem) in je za nadaljnje zastopanje potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja. Tožnik je revizijo vložil po odvetniku, ki ga stečajni upravitelj ni pooblastil (in je tudi ni odobril), zato je bila revizija pravilno zavržena.
predlog za izdajo začasne odredbe – začasna prepoved – delitev solastnih nepremičnin – izdaja začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – čas, za katerega se izdaja začasna odredba – ureditvena začasna odredba
Izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da sporni dve parceli, na kateri meri predlagana začasna prepoved, nista predmet delitve v tem postopku. Predlagatelj ju namreč v svojem predlogu ni zajel in tudi pritožnica doslej še ni vložila svojega (nasprotnega) predloga za njuno delitev. Pač pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je po 267. členu ZIZ mogoče izdati začasno odredbo ne samo med postopkom, ampak tudi pred uvedbo sodnega postopka. Res bo morala pritožnica, ki trdi, da sta sporni dve parceli skupno premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi s predlagateljem, v zemljiški knjigi pa je kot njun edini lastnik vpisan predlagatelj, ki trdi, da gre za njegovo posebno premoženje, svoje trditve dokazovati v pravdi; vendar pritožnici, ki doslej takšne tožbe še ni vložila, zato ni mogoče odreči pravice, da predlaga začasno odredbo.
ZD člen 213. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
napotitev na pravdo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče se je sklicevalo na 213. člen ZD, vendar pa svoje odločitve o napotitvi na pravdo ni obrazložilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker sta pravdni stranki dogovorili v zavarovalni pogodbi za zavarovanje pravne zaščite čas nastopa zavarovalnega primera, zavarovalna pogodba pa je bila sklenjena pozneje, ni zavarovalnega kritja. Zavarovalni primer je dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (922. člen OZ). V konkretnem primeru gre za kršitev pogodbe o delu, ko je avtoservis napačno popravil tožnikov avtomobil. Nastanek pravdnih stroškov, kar je bilo pozneje, ne more vplivati na s pogodbo dogovorjen čas nastopa zavarovalnega primera.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – odločba Ustavnega sodišča RS – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – delna oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse
Tožeča stranka razpolaga z mesečnim dohodkom v višini 1.150,00 EUR, torej z dohodkom, ki več kot za 100 % presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z ZSVarPre. Glede na navedeno je tožnica neutemeljeno zahtevala, da jo sodišče v celoti oprosti plačila takse za pritožbo. Ne glede na navedeno je sodišče tožnico delno oprostilo plačila sodne takse, in sicer za 837,00 EUR, tako da znaša njena taksna obveznost za pritožbo 1.500,00 EUR, in ji hkrati dovolilo, da ta znesek sodne takse plača v petih mesečnih obrokih po 300,00 EUR. Pri tem je zavzelo pravilno stališče, da bo glede na njen razpoložljivi mesečni dohodek zmogla plačilo posameznih obrokov, saj ji bo kljub njihovemu plačilu še vedno ostal dohodek, ki občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Tožnikove trditve, da je Ustavno sodišče z odločbo Up-258/03 in U-I-74/05 razveljavilo procesne določbe, ki določajo plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za izvedbo postopka, ne držijo.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – prometna nesreča – voznik motornega kolesa – poškodba roke – srednje hud primer – zdrobljen zlom desne koželjnice – poškodba nožnega palca – udarnina obraza – odrgnina na obrazu – odrgnina na golenih – povrnitev pravdnih stroškov – delni uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške postopka – zastopanje po odvetniku – zavarovalnica kot tožena stranka
Tožnik, star 55 let, je povzročil prometno nesrečo kot voznik motornega kolesa.
Ima zmanjšane zmožnosti za nošnjo v desni roki (da je najtežje breme, ki ga še dvigne in zadrži v desnici lažje za 70 % v primerjavi s sposobnostjo pred poškodovanjem), za dela, kjer mora imeti popolno gibljivost desnega zapestja ni več zmožen, je oviran pri domačih delih v stanovanju (pospravljanje, pometanje), je znatno oviran pri vrtnih delih, manj zmožen za vsako dvoročno fizično delo, z desnico ne more čvrsto oprijemati, se ne more ukvarjati s tistimi športno rekreativnimi dejavnostmi, ki zahtevajo veliko grobo moč desnice ali popolno gibljivost desnega zapestja, je bistveno manj zmožen za delo elektromonterja, je malo oviran pri oblačenju in slačenju, je oviran pri pisanju, risanju, je malo oviran pri jedi s priborom, je oviran pri rokovanju in je bil predčasno upokojen.
Pomemben je končen znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo, ne le zneski za posamezne oblike te škode. Skupaj odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo (39.000,00 EUR) predstavlja znesek 39 povprečnih mesečnih neto plač na zaposlenega v RS na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Nepravilna je stroškovna odločitev sodbe, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, ker zanjo ni podlage v drugem odstavku 154. člena ZPP. Res je sicer, da je tožnik uspel z 51 % zahtevka, kar pa ne nudi podlage za zavzeto stališče sodbe. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožene stranke v postopku ni zastopal odvetnik in je imel tožnik bistveno višje stroške (plačilo sodne takse, izvedenine in stroški zastopanja po odvetniku).
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053196
SPZ člen 67, 67/1, 67/3.
skupnost etažnih lastnikov – posel rednega upravljanja – nepravdni postopek – nujni sosporniki – stvarna legitimacija – pomanjkanje stvarne legitimacije
Ker je po ugotovitvah sodišča prve stopnje ena izmed nasprotnih udeleženk umrla že pred vložitvijo predloga za odločitev o poslu rednega upravljanja, je predlog vložen zoper napačno osebo in je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije.
zapisnik – prepis zapisnika – ugovor zoper prepis zvočnega posnetka – zvočni posnetek – prepis zvočnega posnetka – pravica do vpogleda v prepis zvočnega posnetka – nepravilnost prepisa – vodstvo glavne obravnave – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Če stranka meni, da je zapisničarka vsebino zvočnega posnetka nepravilno zapisala (to kontrolo omogoča branje zapisnika), ima pravico ugovarjati zoper zapisnik. Z ugovorom lahko stranka doseže dvoje: predvsem korekcijo zapisnika, če pa to ne, ji daje možnost, da nepravilnost zapisnika uspešno uveljavlja v pritožbi.
USTAVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075272
ZFPPIPP člen 405, 405/2, 405/2-1, 405/4. ZPP člen 292, 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora - pravočasnost vloge - izostanek dolžnika z naroka - kršitev pravice do izjave - razpis novega naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejstvo, da vloga, ki je pravočasno prispela na sodišče, ni bila istega dne posredovana sodnici, ki vodi postopek, ne more iti v škodo stranki postopka. Sodišče ima v takem primeru možnost, da po koncu naroka razpiše še en narok. Glede na konkretno situacijo, ko pa se do naroka še niti ni iztekel rok, ki ga je sodišče dalo dolžnici, da na ugovor odgovori, pa je imelo možnost narok tudi preložiti na čas po izteku roka za odgovor.