Zakon o zdravniški službi člen 2. ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Podan je razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnik, ki je imel pri toženi stranki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik specialist, zjutraj ob prihodu na delo pred vhodom v stavbo tožene stranke neupravičeno verbalno in fizično napadel pacientko tožene stranke (onkološko bolnico), ki je zunaj kadila. Tožnik je s pacientko govoril s povišanim tonom, jo močneje prijel oziroma jo zgrabil za ramo in jo grobo odrinil, tako da bi pacientka skoraj padla. Takšno ravnanje tožnika je povsem neprimerno in v nasprotju s 37. členom ZDR-1, s čemer je tožnik huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Takšno ravnanje pomeni tudi kršitev varovanja ugleda zdravniškega poklica in skrbi za dobrobit pacientov, kar je v nasprotju z 2. členom Zakona o zdravniški službi (Ur. l. RS, št. 98/1998 in nadalj.) oziroma 1. členom Kodeksa medicinske deontologije Slovenije .
Tožeča stranka ima sicer prav, da interna delitev stroškov v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Odloka ni njena obveznost, kar pa še ne pomeni, da tožbenega zahtevka ni dolžna utemeljiti po temelju in po višini. Navesti mora vsaj toliko odločilnih dejstev, ki omogočajo identifikacijo tožbenega zahtevka in preizkus utemeljenosti le-tega.
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da med pogodbenicama Potrditvene pogodbe o odstopu terjatev, D. in A. ni sporno, da so bile z navedeno pogodbo na D. prenesene vse terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko, kar pomeni, da je bila na D. prenesena celotna pogodba, iz katere izvira temeljno razmerje, zavarovano z maksimalno hipoteko, torej so izpolnjeni pogoji za predlagan vpis.
kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – opomin – zahteva za sodno varstvo
Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ pripiše posebno težo. Izrekanja opomina torej ne utemeljujejo take okoliščine, ki nastanejo bolj ali manj redno pri storitvah prekrškov. Predvsem pridejo v poštev okoliščine ali splet okoliščin objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki zmanjšujejo pomen kršitve predpisov v danih razmerah (npr. provociranost storilca, ovire za pravilno delovanje, razmere, ko je meja med pravilno uporabo prava in kršitvijo predpisa težko prepoznavna itd.), upravičeno pa je upoštevati tudi okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti za prekršek, nagibi storilca, storilčevo prejšnje življenje ipd.).
plačilo socialno varstvene storitve – plačilo storitve institucionalnega varstva – oprostitev plačila – zavezanec za plačilo – preživljanje staršev – preživninska obveznost do staršev – razmerja med starši in otroki
Ker toženka uveljavlja izjemo od splošnega pravila, da so otroci svoje starše dolžni preživljati, je dolžna zatrjevati in dokazati, da mati preživninske obveznosti do nje iz neupravičenih razlogov ni izpolnjevala.
Tožnik je več oseb zavajal, da jim bo pomagal pri izvedbi tečaja varne vožnje, pridobitvi vozniškega dovoljenja in izbrisu kazenskih točk, pri čemer za navedeno ni imel pooblastil, ter je od njih v ta namen zahteval ustrezno plačilo, ki je bilo nato tudi izvedeno (čeprav sicer na račun tretjega). Tožnik je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, ki jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Ob izpolnjenih pogojih se samski osebi v enem letu lahko za izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, prizna izredna denarna socialna pomoč le v višini dvakratnega minimalnega dohodka, preostale tri izredne denarne socialne pomoči pa le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile. Tožnica je uveljavljala izredno denarno socialno pomoč kot pomoč za stroške preživljanja, ki jih ne zmore, ker se je iz razlogov, na katere ni mogla vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Za ta namen pa je tožnica v letu 2014 že prejela izredno denarno socialno pomoč v višini dveh njenih minimalnih dohodkov in je bila upravičena le do razlike, do katere je prišlo zaradi uskladitve minimalnega dohodka od 1. 7. 2014, to je do 7,96 EUR. Tožnica bi bila glede na tretji odstavek 33. člena ZSVarPre upravičena do izredne denarne pomoči v višini treh njenih minimalnih dohodkov le za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi naravne nesreče ali višje sile. Takšnih izrednih stroškov pa tožnica tekom postopka ni navajala in tudi ni na tej podlagi uveljavljala izredne denarne socialne pomoči za kritje takšnih izrednih stroškov. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za priznanje tretje izredne denarne socialne pomoči v letu 2014 utemeljeno zavrnilo.
Tožena stranka je dokazala, da tožnica, ki je bila zadolžena za vsebinsko koordinacijo projekta v zvezi z izdelavo programske opreme za podporo izračunu cen zdravil, ni pravočasno sporočila podatkov o izvoru cen zdravil, oziroma je odgovorna za nastanek zamude pri izvedbi projekta. Dokazala je tudi, da je tožnica odklonila pripravo plana izobraževanja za leto 2014, čeprav je bilo v splošnih navodilih tožene stranke za zaposlene predvideno vsaj 5 dni izobraževanj na leto in da je na sestanku verbalno napadla dva udeleženca. S takšnim ravnanjem je tožnica najmanj iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan u
temeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2. ZSDU člen 98, 98/2.
sprememba akta o ustanovitvi - vpis spremembe - pritožba sveta delavcev - spor med subjektom vpisa in svetom delavcev - postopek za razreševanje medsebojnega spora - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po presoji registrskega sodišča gre za predhodno vprašanje, ki ga lahko registrsko sodišče reši samo. Taka obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je vsebinsko prazna, saj je izostala argumentacija v smeri ugotovitev, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev o predhodnem vprašanju
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075276
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 282, 370, 370/3. SPZ člen 184, 184/1, 207, 207/1, 207/2, 209, 209/2. OZ člen 421, 421/2, 426.
globalna fiduciarna cesija – odstop terjatve v zavarovanje – stečajni postopek nad odstopnikom – ločitvena pravica – zunajsodno obravnavanje ločitvene pravice – zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno
Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 282. člena ZFPPIPP, se nanaša tudi na primere, ko se lahko uresničitev poplačilnega upravičenja doseže z izterjavo terjatve, ne le s prodajo predmeta.
SPZ člen 99. ZTLR člen 25, 25/2. ODZ paragraf 418.
odstranitev objektov – vzpostavitev prejšnjega stanja – prepoved nadaljnjega vznemirjanja – ugovor pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem zemljišču – dobra vera graditelja – javno dobro
Ker se lastninska pravica na javnem dobru z inštitutom gradnje na tujem zemljišču ni mogla pridobiti, ne pride v poštev določba drugega odstavka 25. člena ZTLR, po kateri sodišče lahko odloči, da zgrajenega gradbenega objekta ni treba porušiti, če to glede na okoliščine primera, zlasti pa glede na vrednost objekta, premoženjske razmere lastnika zemljišča in graditelja ter glede na njuno obnašanje med gradnjo ne bi bilo družbeno opravičljivo.
sklep o zavrnitvi predloga za splošni vpis spremembe pri subjektu vpisa - prenehanje zavoda - akt o prenehanju zavoda - prenehanje potreb oziroma pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotovitveni sklep - postopek likvidacije zavoda - prenehanje po postopku redne likvidacije - izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije
Zakon o zavodih, kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079300
URS člen 54. ZZZDR člen 133. OZ člen 346.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – izpodbito očetovstvo – zahtevek za vrnitev preživnine – verzija – zastaranje terjatve
Temelj za plačevanje preživnine je prenehal s pravnomočno izpodbitim očetovstvom tožnika. Tožnikova terjatev je nastala šele s tem trenutkom in takrat tudi v celoti zapadla, zato pred tem zastaranje ni moglo začeti teči. Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. To ni bilo šele v trenutku, ko je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je otrokov biološki oče toženec. Svoj zahtevek bi namreč tožnik lahko vložil tudi zoper nekdanjo ženo, otrokovo mamo, takoj zatem, ko je bilo njegovo očetovstvo izpodbito. Kadar otrok nima očeta (na primer biološki oče ni znan), je otroka dolžna preživljati mati. To dolžnost ji na temelju starševstva nalaga že 54. člen Ustave RS.
Pojem potrebnosti izdatkov se presoja z vidika potreb otroka in zmožnosti biološkega in ne domnevnega očeta.
Tožnica je zatrjevala (in o tem predložila dokaze), da je kreditna pogodba nična. Za sklepčnost tožbe je bilo to dovolj in ji ni bilo potrebno zahtevati še „razveljavitve“ pravnega posla.
osebni stečaj - splošna pravila postopka osebnega stečaja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika
Sodišče v primerih, kadar stečajni dolžnik prejema plačo, s posebnim sklepom ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za določene zneske v korist točno navedenih beneficiarjev, spadajo v stečajno maso in naloži izplačevalcu, da mora te zneske namesto stečajnemu dolžniku, plačevati v dobro fiduciarnega računa stečajnega upravitelja. Kadar izplačevalec ne ravna skladno s sklepom, sodišče izda sklep, s katerim izplačevalcu naloži, naj v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po tem sklepu.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – prometna nesreča – voznik motornega kolesa – poškodba roke – srednje hud primer – zdrobljen zlom desne koželjnice – poškodba nožnega palca – udarnina obraza – odrgnina na obrazu – odrgnina na golenih – povrnitev pravdnih stroškov – delni uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške postopka – zastopanje po odvetniku – zavarovalnica kot tožena stranka
Tožnik, star 55 let, je povzročil prometno nesrečo kot voznik motornega kolesa.
Ima zmanjšane zmožnosti za nošnjo v desni roki (da je najtežje breme, ki ga še dvigne in zadrži v desnici lažje za 70 % v primerjavi s sposobnostjo pred poškodovanjem), za dela, kjer mora imeti popolno gibljivost desnega zapestja ni več zmožen, je oviran pri domačih delih v stanovanju (pospravljanje, pometanje), je znatno oviran pri vrtnih delih, manj zmožen za vsako dvoročno fizično delo, z desnico ne more čvrsto oprijemati, se ne more ukvarjati s tistimi športno rekreativnimi dejavnostmi, ki zahtevajo veliko grobo moč desnice ali popolno gibljivost desnega zapestja, je bistveno manj zmožen za delo elektromonterja, je malo oviran pri oblačenju in slačenju, je oviran pri pisanju, risanju, je malo oviran pri jedi s priborom, je oviran pri rokovanju in je bil predčasno upokojen.
Pomemben je končen znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo, ne le zneski za posamezne oblike te škode. Skupaj odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo (39.000,00 EUR) predstavlja znesek 39 povprečnih mesečnih neto plač na zaposlenega v RS na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Nepravilna je stroškovna odločitev sodbe, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, ker zanjo ni podlage v drugem odstavku 154. člena ZPP. Res je sicer, da je tožnik uspel z 51 % zahtevka, kar pa ne nudi podlage za zavzeto stališče sodbe. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožene stranke v postopku ni zastopal odvetnik in je imel tožnik bistveno višje stroške (plačilo sodne takse, izvedenine in stroški zastopanja po odvetniku).
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 226/4-6, 291, 366, 366/1, 371, 371/9, 371/10. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
ugovor ločitvenega upnika proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - nadomestilo upravitelju - izračun nadomestila - matematični izračun višine nadomestila - regresivna lestvica - posebna stečajna masa - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - več posebnih razdelitvenih mas - enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - odsotnost splošne stečajne mase - stroški računovodskih izkazov - sorazmerni del nadomestila upravitelju - terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna stečajna masa obstoja ali ne.
Za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev. Slednje naziranje je treba upoštevati tudi, ko je bila izvedena razdelitev ločitvenim upnikom po več posebnih razdelitvenih masah. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti upraviteljevo stališče, da je za vsako premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, treba oblikovati posebno stečajno maso. Na navedeno pravno ureditev, upoštevanje skupne osnove več posebnih stečajnih mas za izračun nadomestila, ne vpliva.
Matematični izračun višine nadomestila je različen, če seštejemo vse osnove za odmero nadomestila ali izračunamo nadomestilo od vsake osnove posebej. Lestvica v prvem odstavku 7. člena Pravilnika je regresivna, kar pomeni, da se znesek nadomestila pri višjih vrednostih nadomestila sorazmerno znižuje.
stroški postopka – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbe – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka – izpolnitev zahtevka
V odgovoru na tožbo je toženec priznal iztoževano obveznost, pripoznati pa zahtevka ni mogel, ker terjatev takrat še ni zapadla v plačilo. Do dneva natančno je navedel čas zapadlosti terjatve, napovedal izpolnitev obveznosti na ta dan in obveznost tudi dejansko izpolnil. S 157. členom ZPP predpisan pogoj pripoznave tožbenega zahtevka je na ta, sicer specifičen način, izpolnjen.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071122
SPZ člen 77. ZPP člen 185, 185/1.
sodna ureditev meje – kriterij močnejše pravice – poziv geodetske uprave – udeleženci – razširitev predloga
Predlagateljica je bila pozvana s strani geodetske uprave, da vloži predlog za sodno določitev meje na sodišču, glede na to, da na ustni obravnavi ni prišlo do sporazuma o poteku predlaganih delov mej. Vendar pa predlagateljica predloga za sodno ureditev meje ni vložila zoper vse parcele, navedene v pozivu. Meja glede parcel, ki niso vsebovane v predlogu sodišču, je urejena tako, kot izhaja iz elaborata.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 59, 59/1, 59/1-5. ZN člen 5, 5/1.
vpis ustanovitve komanditne družbe – zastopanje po notarju – odgovornost notarja
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da za pravilnost vloge odgovarja notar, ki je predlog vložil, in ne stranka, pritožbeno sodišče pripominja, da v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o notariatu v nepravdnih zadevah pred sodišči notar zastopa stranko kot pooblaščenec in ima, kadar opravlja zadeve iz prvega odstavka 5. člena ZN, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Odgovornost za morebitne nepravilnosti pri delu pa so stvar notranjega razmerja med notarjem in stranko, in ne stvar sodišča.