denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - nadomestilo za invalidnost
V obdobju 8-ih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti je tožnik poleg plače iz naslova pogodbe o zaposlitvi prejemal tudi nadomestilo za invalidnosti. To nadomestilo ima značaj samostojne dajatve iz invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in ni sestavni del plače, zato se ne upošteva v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Tožniku je bila osnova pravilno odmerjena le z upoštevanjem plač in neutemeljeno uveljavlja, da naj se v osnovo upošteva tudi nadomestilo za invalidnost.
Zakon o zdravniški službi člen 2. ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Podan je razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnik, ki je imel pri toženi stranki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik specialist, zjutraj ob prihodu na delo pred vhodom v stavbo tožene stranke neupravičeno verbalno in fizično napadel pacientko tožene stranke (onkološko bolnico), ki je zunaj kadila. Tožnik je s pacientko govoril s povišanim tonom, jo močneje prijel oziroma jo zgrabil za ramo in jo grobo odrinil, tako da bi pacientka skoraj padla. Takšno ravnanje tožnika je povsem neprimerno in v nasprotju s 37. členom ZDR-1, s čemer je tožnik huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Takšno ravnanje pomeni tudi kršitev varovanja ugleda zdravniškega poklica in skrbi za dobrobit pacientov, kar je v nasprotju z 2. členom Zakona o zdravniški službi (Ur. l. RS, št. 98/1998 in nadalj.) oziroma 1. členom Kodeksa medicinske deontologije Slovenije .
Zahtevek za sistemiziranje delovnega mesta DMS s specialnimi znanji, ne more biti predmet sodnega varstva (18. člen ZPP). S tem, ko je bil tak tožbeni zahtevek zavrnjen, in ne zavržena tožba, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato se sodba v tem delu razveljavi in tožba glede navedenega dela tožbenega zahtevka zavrže (1. odstavek 351. člena ZPP).
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 429, 429/15. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 17, 17/2, 18. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 48, 48-1.
lastnost zavarovanca - zmotna uporaba materialnega prava - družbenik in poslovodna oseba - delovno razmerje - obvezno zavarovanje
Tožnica je za obdobje od 26. 5. 2010 do 15. 10. 2012 izpolnjevala pogoje za vključitev v zavarovanje na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, po kateri se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi, saj pred tem ni bila vključena v zavarovanje, niti v tem času ni bila zavarovana na drugi podlagi. Od 16. 10. 2012 dalje pa je bila tožnica za 20 ur vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja v skladu s 13. členom ZPIZ-1. Ker je bila tožnica zavarovana na drugi pravni podlagi, pa čeprav le za 20 ur, 2. odstavek 15. člena ZPIZ-1 ne daje pravne podlage, da bi bila tožnica za preostali čas (20 ur) zavarovana po tej določbi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke, prvostopenjsko odločbo pa spremenilo tako, da ima tožnica lastnost zavarovanke iz naslova družbeništva zasebne družbe po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 26. 5. 2010 do 15. 10. 2012 za polni delovni čas 40 ur tedensko.
ZUPJS člen 1, 5, 6, 12, 12/1, 12/1-1. ZDoh-2 člen 15, 18, 19, 92, 93, 93-1, 96, 96/2, 96/2-2.
otroški dodatek - zmotna uporaba materialnega prava - materialno stanje družine - dobiček iz kapitala
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da gre v primeru dobička iz kapitala, doseženega s prodajo nepremičnine, za obdavčljiv dohodek, ki se upošteva pri cenzusu tožnice, torej pri ugotavljanju pogojev za dodelitev pravice do otroškega dodatka in subvencije za znižanje plačila vrtca. V tožničinem primeru gre namreč za takšen dobiček iz kapitala, ki je oproščen plačila dohodnine, in sicer na podlagi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2. Ker gre v konkretnem primeru za obdavčljiv dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine, se takšen dohodek po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS ne všteva v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice za uveljavljanje pravic iz naslova otroškega dodatka in subvencije za znižanje plačila za program vrtca. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo pa spremenilo tako, da je odpravilo odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – presoja okoliščin
Že dejstvo, da je bil obsojenec v obravnavani kazenski zadevi v priporu iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ter mu je bil po izrečeni sodbi pripor podaljšan do nastopa zaporne kazni, zgovorno potrjuje pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da okoliščinam, ki jih je obsojenec izpostavljal v predlogu, ni mogoče dati relevantne teže v korist ugoditvi predlogu.
ZVoz člen 50, 50/10. ZPrCP člen 105, 105/4-4, 107, 107/1, 107/2. ZP-1 člen 68, 132, 132/2, 132/3, 155, 155/1-5.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – identiteta med sodbo in obdolžilnim predlogom - načelo materialne resnice – pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola – preizkus alkoholiziranosti – zapisnik o preizkusu z alkotestom – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za presojo objektivne identitete med obdolžilnim predlogom in sodbo je odločilno, da opis dejstev in okoliščin, s katerimi je opredeljen prekršek, ostane v mejah dejstvene podlage obdolžilnega predloga, sodišče pa v izrek sodbe zajame opis dejanja, ki mora biti istoveten z opisom dejanja v obdolžilnem predlogu glede tistih dejstev in okoliščin, ki so potrebne, da se prekršek čim bolj natančno opredeli. Glede pravne presoje dejanja pa v skladu z določbo tretjega odstavka 132. člena ZP-1 sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka. Sodišče prve stopnje je v opis dejanskega stanja zapisalo zgolj tista dejstva in okoliščine, ki imajo podlago v vsebini obdolžilnega predloga in iz katerih izhajajo zakonski znaki obdolžencu očitanih prekrškov, zato ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, kot menijo zagovorniki obdolženega.
Vsak voznik, ki je veljavno pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil v cestnem prometu, se pred izdajo vozniškega dovoljenja seznani s cestnoprometnimi pravili in tudi pogoji, ki jih mora voznik izpolnjevati, da sme biti udeležen v cestnem prometu kot voznik, torej tudi, da mora imeti veljavno vozniško dovoljenje. Jasno je torej, da je obdolženec že na podlagi začasnega (fizičnega) odvzema vozniškega dovoljenja vedel, da mu je bila izrečena prepoved nadaljnje vožnje in da ne sme ponovno voziti, dokler mu vozniško dovoljenje ni vrnjeno.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015460
ZDR člen 182. ZPP člen 154, 155.
odškodninska odgovornost delavca - povzročitev prometne nesreče - vožnja pod vplivom alkohola - uničeno tovorno vozilo in tovor
Tožnik je odškodninsko odgovoren toženi strani za škodo zaradi uničenja priklopnega vozila, uničenega tovora, odstranitve poškodovanega vozila, prevoza poškodovanega vlečnega in priklopnega vozila ter pridobitve sodno overjenih prevodov zapisnikov o preiskavi kaznivega dejanja, ki je toženi stranki nastala v prometni nesreči, ki jo je tožnik povzročil pod vplivom alkohola.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 59, 59/1, 59/1-5. ZN člen 5, 5/1.
vpis ustanovitve komanditne družbe – zastopanje po notarju – odgovornost notarja
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da za pravilnost vloge odgovarja notar, ki je predlog vložil, in ne stranka, pritožbeno sodišče pripominja, da v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o notariatu v nepravdnih zadevah pred sodišči notar zastopa stranko kot pooblaščenec in ima, kadar opravlja zadeve iz prvega odstavka 5. člena ZN, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Odgovornost za morebitne nepravilnosti pri delu pa so stvar notranjega razmerja med notarjem in stranko, in ne stvar sodišča.
Oškodovanec je umaknil predlog za pregon, zato je sodišče prve stopnje z izrekom oprostilne sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Ugotovitev izvedenca, da naj pokojnik ne bi mogel v celoti razumeti in presoditi vsebine ter pomena sklenjenega pravnega posla, (tudi približno) ni argument za obstoj zgolj omejene (delne) poslovne sposobnosti. Morebitnega „delnega“ razumevanja pomena pravnega posla ne gre (enostavno, kot to očitno meni pritožba) enačiti z delno (omejeno) poslovno sposobnostjo. Za takšno presojo je pomembno zgolj, ali je sposobnost razumevanja določenega posla celostna (polna) ali ne.
Pritožbeno naziranje, da tožniki za uveljavljanje izbrisne tožbe niso aktivno legitimirani, ker kot dediči po pokojnem na predmetnem premoženju upravičenj pred tem niso pridobili (imeli), ne drži. Tožniki, ki „nastopajo“ kot dediči (torej pravni nasledniki) pokojnega, bodo na podlagi uspeha v tej pravdi dosegli, da bo nepremično premoženje „vrnjeno“ v njegovo zapuščino, na kateri bodo lahko (šele) v nadaljevanju uveljavljali svoja dedno-pravna upravičenja. S tem pa je podan tudi njihov interes za uveljavljanje zahtevkov (in s tem tudi izbrisne tožbe v skladu z 243. členom ZZK-1), ki jim je sodišče prve stopnje ugodilo.
V konkretnem primeru je neustrezno tudi sklicevanje na neobstoj dobre vere kot pogoja za uspešno uveljavljanje neveljavnosti v zemljiško knjigo vpisane pravice. V tretjem odstavku 244. člena ZZK-1 je za uspešno uveljavljanje izbrisne tožbe res predviden pogoj slabovernosti pridobitelja, a se ta navezuje na drugi odstavek istega člena in je namenjen varstvu tretjih dobrovernih oseb. Vprašanje (ne)dobrovernosti je torej relevantno le glede nadaljnjih in ne neposrednih pridobiteljev (kot je toženec).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – narok – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – okvara vozila – razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na cilj, pa naj bo prometna nesreča ali okvara vozila, ni nekaj nepričakovanega. Ni sicer izključeno, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude naroka zaradi nepričakovane resne okvare vozila ne bi bil utemeljen, a bi moral predlagatelj v njem pojasniti, zakaj oziroma v kakšnem smislu je bila okvara vozila nezakrivljen dogodek resnejše narave in tudi, zakaj zamude (naroka) ni mogel odvrniti.
ZSReg člen 17, 17/1, 19. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register - prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - sprememba vpisa - nedovoljenost pritožbe
Pravni interes pritožnika bi utegnil biti prizadet v primeru, če bo vpis po nadaljevanju prekinjenega postopka spremenjen. Z izpodbijanim sklepom pa se vpis spremembe podatkov v sodni register še v ničemer ni spremenil. Zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075990
OZ člen 165. ZPP člen 311.
notarka – zapisovanje notarskega sporazuma – preuranjen zahtevek – zapadlost – stečajni postopek – sklepčnost – nesklepčnost
Ker bo obseg škode znan šele ob zaključku stečajnega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke glede višine zahtevka nesklepčna. Odškodninski zahtevek tožeče stranke bo nastal takrat, ko se bo (če se bo) ugotovilo, da v stečajnem postopku ni bila v celoti poplačana. To pa se bo zgodilo šele po popolni razdelitvi stečajne mase. Ker v trenutku glavne obravnave škoda kot konstitutivni element odškodninske obveznosti sploh še ni nastala, je nadalje pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju podrednega zahtevka na ugotovitev odškodninskega razmerja.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079300
URS člen 54. ZZZDR člen 133. OZ člen 346.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – izpodbito očetovstvo – zahtevek za vrnitev preživnine – verzija – zastaranje terjatve
Temelj za plačevanje preživnine je prenehal s pravnomočno izpodbitim očetovstvom tožnika. Tožnikova terjatev je nastala šele s tem trenutkom in takrat tudi v celoti zapadla, zato pred tem zastaranje ni moglo začeti teči. Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. To ni bilo šele v trenutku, ko je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je otrokov biološki oče toženec. Svoj zahtevek bi namreč tožnik lahko vložil tudi zoper nekdanjo ženo, otrokovo mamo, takoj zatem, ko je bilo njegovo očetovstvo izpodbito. Kadar otrok nima očeta (na primer biološki oče ni znan), je otroka dolžna preživljati mati. To dolžnost ji na temelju starševstva nalaga že 54. člen Ustave RS.
Pojem potrebnosti izdatkov se presoja z vidika potreb otroka in zmožnosti biološkega in ne domnevnega očeta.
Ker je tožeča stranka dokazala škodni dogodek in opustitev delodajalca, mora zavarovalnica plačati škodo tožeči stranki. Tožnica je delala v skladišču, ko se je sprožilo stojalo za perilo zaradi premika težišča, udarilo v lestev, ki je padla na tožničino glavo. Delodajalec mora naložiti stvari v skladišču tako, da so naložene stabilno in ne padejo. Da je bilo ravnanje delodajalca pravilno, bi morala dokazati tožena stranka, kar ji ni uspelo.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NOTARIAT
VSL0082143
OZ člen 41. ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8. ZN člen 64.
darilna pogodba – ničnost pogodbe – sklenitev pogodbe – poslovna sposobnost – oblikovanje volje – sposobnost razsojanja – overitev podpisa – razsodnost v času sklenitve pogodbe – razsodnost ob overitvi podpisa – izostanek z naroka – opravičena odsotnost – možnost sodelovanja v postopku
Tožnik, ki je imel (in ima) poslovno sposobnost, v času sklenitve darilne pogodbe ni imel sposobnosti razsojanja, ki pomeni dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti svojo izjavo poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava povzroči. Posledica, do katere pride, če pravni posel sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, je enaka, kot če pravni posel sklene oseba, ki je poslovno nesposobna.
Z overitvijo podpisa notar potrdi pristnost podpisa pogodbenika. Overitev podpisa opravi notar in z njo potrdi, da je stranka podpis, ki se nahaja na listini, v pričo njega priznala kot svojega. Vsebino listine mora upoštevati, kolikor podpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev.
dolžnost preživljanja – določitev preživnine – mladoletni odvisnik – strošek žepnine za cigarete – časovne meje pravnomočnosti – stroški pravdnega postopka – odločitev po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje mladoletniku neutemeljeno ni priznalo stroška žepnine za cigarete za bivanje v komuni v višini 30,00 EUR, saj je življenjsko logično, da se odvisnik težko hkrati odvaja odvisnosti od drog in cigaret.
Po oceni pritožbenega sodišča je primerno razmerje po katerem naj toženec prispeva za kritje 35 % potreb mladoletnega A. A. Res ima tožnica višji dohodek kot toženec, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da je skrb za mladoletnega sina v celoti na tožnici, saj toženec stikov s sinom ne izvaja, prav tako pa tudi ne sodeluje pri vključitvi v obravnavo svojcev, katerih otroci uživajo droge.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/4, 110, 110/2, 337, 337/1.
postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju – obvezna priloga – plača in drugi prejemki iz dela – poziv na dopolnitev predloga – zavrženje predloga – dopolnitev predloga v pritožbenem postopku
ZST-1 v tretjem odstavku 12. člena določa, da podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na kateri je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister pristojen za pravosodje. Ta je to predpisal v Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. V Pravilniku, katerega sestavni del je tudi navodilo za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, je določena kot obvezna priloga dokazilo o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.
Sodišče prve stopnje je toženca pozvalo, da izpolni to svojo obveznost s sklepom z dne 20. 11. 2015, mu za predložitev kopije plačilnih list odredilo rok in ga opozorilo, da bo njegov predlog zavrglo, če ga ne bo ustrezno dopolnil. Ker ga ni, ga je prvostopenjsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.