SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075845
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 108, 108/5.
predlog za obročno plačilo sodnih taks – trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – javno dostopni podatki – vpogled v javne evidence – pozivni sklep – nepopolna vloga – zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Trditveno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev ali obročno plačilo sodne takse, je na strani predlagatelja. Neutemeljena so pričakovanja dolžnika, da bo sodišče samo zbiralo podatke o njegovem premoženjskem stanju z vpogledi v razne registre, kljub temu da so ti podatki javno dostopni.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – terjatev za plačilo obrokov zavarovalne premije – končni seznam preizkušenih terjatev – prenehanje terjatve tožeče stranke – ugoditev tožbenemu zahtevku – razveljavitev sodbe
Ker tožeča stranka nima več terjatve do tožene, niso izpolnjene materialnopravne predpostavke, da bi sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo.
poziv na dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev tožbe – sodne počitnice – tek roka
Po sodnih počitnicah rok ne prične teči znova. Nastop sodnih počitnic njegov tek le prekine. Od prvega dne po izteku sodnih počitnic pa rok teče naprej.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenci – nagrada izvedencu – izvedensko mnenje – dodatna dokumentacija – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije – obisk serviserja – potni stroški – nagrada za pridobitev dodatne dokumentacije – mnenje o stroških odprave napak – cenitev
Pritožnik tudi sam v pritožbi navaja, da je na uradnem servisu moral ugotoviti obseg dokumentacije, ogledal si je tudi navodila za uporabo, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in odmerilo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
Predsednik zbornice izvršiteljev ob ugotovitvi, da je določeni izvršitelj razrešen, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja in pri tem upošteva njihovo obremenjenost ter sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če pa to ni mogoče, pa v kraju, ki je temu najbližje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084081
SZ-1 člen 30. OZ člen 299, 299/1. ZPP člen 458, 458/1.
plačilo stroškov vzdrževanja in obratovanja – večstanovanjska hiša – upravnik – plačilo računov – tek zakonskih zamudnih obresti – spor majhne vrednosti – obrazložitev sodbe – pogodba o upravljanju – delitev stroškov upravljanja
V situaciji, ko je v sporu majhne vrednosti toženec le pavšalno nasprotoval višini vtoževane terjatve, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno v obrazložitvi sodbe posebej navajati vseh postavk iz vsakega posameznega računa posebej in njihove višine oziroma stroškov vsake posamezne storitve za celoten objekt, v katerem se nahaja toženčevo stanovanje, ključa njihove delitve ter zneska, ki odpade na toženca. Zadostuje obrazložitev, ki jo je podalo sodišče prve stopnje.
ZST-1 člen 11, 11/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – denarna socialna pomoč – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – razlogi o odločilnih dejstvih – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj okoliščina, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, še ne utemeljuje zavrnitve prošnje za oprostitev plačila sodne takse, temveč bi moralo sodišče prve stopnje skrbno, upoštevajoč vse okoliščine primera, presoditi tudi, ali bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerim prosilka preživlja sebe in svoje družinske člane, kot to določa peti odstavek 11. člena ZST-1.
določitev vrednosti spornega predmeta – nedopustnost izvršbe – stvarna pristojnost
Ekonomski pomen spora nikakor ne more biti ocenjen z zneskom tržne vrednosti tožnikove nepremičnine. Med strankama ni spora o lastninski pravici na nepremičnini, pač pa se zahteva preprečitev realizacije izvršbe na njej, kar seveda ne pomeni, da bi prva tožena stranka pridobila oziroma tožeča stranka v tem primeru izgubila celotno vrednost nepremičnine, ampak le vrednost terjatve s pripadki, kot pravilno poudarja v pritožbi.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - varstveni dodatek
Po 7. odstavku 36. člena ZSVarPre se upravičencu do trajne denarne socialne pomoči ali upravičencu, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, če je lastnik nepremičnine, z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti to nepremičnino, v korist Republike Slovenije. Skladno s 53. členom ZSVarPre se upravičencu do varstvenega dodatka, če je lastnik nepremičnine, z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti to nepremičnino, v korist Republike Slovenije. Tožniku so bile priznane pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015. Tožnik je tudi lastnik nepremičnine in je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat. V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po 7. odstavku 36. člena ZSVarPre kot tudi po 53. členu ZSVarPre. Zato tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke v delu, v katerem tožniku prepoveduje odtujitev in obremenitev stanovanja, ni utemeljen.
ZPI-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 145, 403, 403/3.
telesna okvara - sprememba zakona - invalidnina - seznam telesnih okvar
ZPIZ-2 ne zagotavlja več pravice do invalidnine za telesno okvaro, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, temveč samo za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pri tožnici ni podana takšna poškodovanost ali onesposobljenost, za kateri bi bile v Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar določene telesne okvare. Zato tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do invalidnine ni utemeljen.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 11/2, 17, 17/4, 22, 5, 200, 200/1, 200/2. ZDR člen 9.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je delo za toženo stranko opravljal osebno in je zanj mesečno prejemal plačilo. Delo je opravljal po navodilih in pod nadzorom delodajalca, enako kot redno zaposleni delavci. Izpolnjeval je tudi razpisne pogoje za opravljanje dela. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki od 29. 9. 2011 do 30. 9. 2014 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja za nedoločen čas za polni delovni čas za delovno mesto „likovni TV oblikovalec“. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je tožnik s 1. 10. 2014 prenehal opravljati delo za toženo stranko in ga je ponovno opravljal v času od 14. 1. 2015 do 31. 3. 2015 po novi pogodbi. Sodišče mu zato utemeljeno ni priznalo delovnega razmerja za čas od 1. 10. 2014 do 13. 1. 2015 in tudi ne delovnega razmerja po 1. 4. 2015. Tožnik namreč v 30 dnevnem roku po prenehanju dela za toženo stranko, to je od 31. 3. 2015 ni zahteval ugotovitve nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 34, 84, 84/2, 85, 85/2, 86, 86/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni
Tožnik je spornega dne v času bolniškega staleža kljub prepovedi izhodov odpotoval izven kraja bivanja brez dovoljenja osebne zdravnice. Kršil pa je tudi zdravniška navodila, saj ima kot invalid III. kategorije invalidnosti prepoved dvigovanja bremen, težjih od 5 kg. Pri prodaji plinske jeklenke je namreč z dvigom jeklenke, ki je bila težka 30 kg, ravnal v nasprotju z zdravniškimi navodili in zdravniškim spričevalom. Zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen pa je tudi drugi pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer nezmožnost opravljanja dela do izteka odpovednega roka. Zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni predstavlja ravnanje, ki pomeni izgubo zaupanja tožene stranke do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče do izteka odpovednega roka. Tožnik je z ravnanjem v nasprotju z navodili v odločbah ZPIZ in ZZZS ter navodilih pristojne osebne zdravnice kršil tudi pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (34. člen ZDR-1). Tožena stranka je tožniku utemeljeno očitala hudo malomarnost, saj je iz odločbe ZZZS jasno izhajala obveznost ravnanja v skladu z navodili lečečega zdravnika in prepoved potovanja izven kraja bivanja brez odobritve izbranega zdravnika. Ravnanja v nasprotju z zdravniškimi navodili v času bolniškega staleža predstavljajo grožnjo tudi za poslabšanje zdravstvenega stanja, posebno s prenašanjem težjih bremen. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023396
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-6, 55, 55/1, 87. ZKP člen 402, 402/3, 407, 407/2.
neprava obnova kazenskega postopka – združitev kazni – istovrstne kazni – kazen zapora – stranska denarna kazen – nezdružljivost zapora in denarne kazni – izvršitev denarne kazni s spremembo v zapor – način izvršitve denarne kazni – zavrnitev pritožbe
Če je bila obsojencu z eno pravnomočno obsodbo izrečena kazen zapora, z drugo pravnomočno sodbo pa denarna kazen, neprava obnova postopka ne pride v poštev, ker navedenih kazni ni mogoče združiti v eno samo kazen. To velja tudi, če je bila denarna kazen, ki je ni bilo mogoče prisilno izterjati po določbi 87. člena KZ-1, izvršena tako, da je bila spremenjena v zaporno kazen, saj le-ta po svoji vsebini predstavlja „zgolj“ način izvršitve denarne kazni.
Tožnica je določnega dne po elektronski pošti poslala dopis, v katerem je napadla in diskreditirala delavca in v agresivnem, hujskaškem in sovražnem tonu uporabljala neprimerne, objektivno žaljive in podcenjujoče besede. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je vsebina dopisa objektivno žaljiva in da je tožnica z navedenim dejanjem izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, hkrati pa tudi naklepoma huje kršila pogodbeno in zakonsko obveznost prepovedi škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1. Poleg tega je tožnica zaradi večinskega poslovnega deleža v v konkurenčni družbi, ki se enako kot tožena stranka ukvarja z dejavnostjo čistilnih servisov in je tudi invalidsko podjetje, imela odločilen vpliv na poslovanje konkurenčne družbe in bi lahko znanja in podatke, pridobljene pri delu pri toženi stranki, uporabljala v navedeni družbi, s čimer je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbeno in zakonsko konkurenčno prepoved iz 39. člena ZDR-1. Zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1.
Ob
osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZLPP člen 5, 5/1. ZSKZ člen 14, 14/3. ZLNDL člen 3,5. ZCes-1 člen 39, 39/2. ZFPPIPP člen 22.
ugotovitev lastninske pravice - izločitev nepremičnin iz stečajne mase - družbeni kapital podjetja - kmetijska zemljišča - gozdovi - nezazidana stavbna zemljišča
Iz drugega stavka tretjega odstavka 14. člena ZSKZ namreč jasno izhaja, da tisti del kmetijskih zemljišč in gozdov (nezazidana stavbna zemljišča, ki na dan 11.3.1993 v prostorskem izvedbenem aktu niso bila določena kot nezazidana stavbna zemljišča), ki je bil na dan 11.3.1993 v upravljanju občine, postane s tem dnem last občine, na območju katere leži, preostala kmetijska zemljišča in gozdovi pa preidejo na dan 11.3.1993 v last Republike Slovenije.
Prav tako je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo (na podlagi arhivskih posnetkov Geodetskega inštituta Slovenije na dan 16.6.1991), da gre pri omenjenih nepremičninah iz točke I izreka izpodbijane sodbe za zemljišča, po katerih so že pred letom 1991 potekale občinske ceste in poti (to izhaja tudi iz priloženih potrdil o namenski rabi, potrdil o kategorizaciji občinskih cest in rednih izpiskov iz zemljiške knjige). To pa pomeni, da gre za nezazidana stavbna zemljišča, ki se štejejo za kmetijska zemljišča in gozdove in ki so bila na dan 11.3.1993 v upravljanju tožeče stranke (drugi odstavek 39. člena Zakona o cestah). Nobenega dvoma tudi ni, da gre za nepremičnine, ki ležijo na območju tožeče stranke.
ugovor tretjega – pravica, ki preprečuje izvršbo – pogodbeno pridobljena hipoteka – pridobitev lastninske pravice
Tretja bi lahko z verjetnostjo izkazala, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo le, če bi izkazala, da ima na spornih nepremičninah lastninsko pravico v pričakovanju, ki jo je pridobila pred upnikovo pogodbeno pridobitvijo hipoteke, kar pa iz njenih navedb v povezavi z zemljiškoknjižnim stanjem ne izhaja.
ZGD-1 člen 10, 10/1, 10a, 10a/9, 623, 623/1, 623/4.
statusno preoblikovanje družb - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - omejitev ustanavljanja družb - omejitev pridobitve statusa družbenika - zakonski pogoji za pridobitev statusa družbenika - javni seznam neplačnikov - naknadna odsvojitev poslovnega deleža
Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika iz 10.a člena ZGD-1 veljajo tudi v primeru statusnega preoblikovanja družb, ko z oddelitvijo nastane nova družba.
Zmotno je tožničino materialno pravno naziranje, da naj bi bila dodana doba ena od možnih sestavin pokojninske dobe, oz. da naj bi šlo za pokojninsko dobo iz naslova posebne dobe. Dodana doba ni pokojninska doba. Te dobe ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo niti je uspešno uveljavljati v posebnem ugotovitvenem upravnem postopku kot pokojninsko dobo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala ugotovitev, da se v pokojninsko dobo šteje čas šolanja na dodiplomskem študiju na določeni fakulteti.
Glede na očitano izvršitveno obliko kaznivega dejanja je obtoženi njegove znake izpolnil s tem, ko je posedoval pornografsko gradivo, ki prikazuje mladoletnike v seksualiziranih pozah. Okoliščina, da je obtoženi posedoval tudi fotografije in videoposnetek spolnih zlorab otrok pa je okoliščina, ki daje konkretnemu dejanju večjo težo in jo je potrebno pri odmeri kazenske sankcije upoštevati.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je do tovrstnih posnetkov mogoče priti edinole s spolno zlorabo otrok, ki ima za zlorabljene otroke neizbrisne in dolgosežne posledice. Obtoženi je s tem, ko si je tovrstne posnetke ogledal, vsaj posredno spodbudil spolno zlorabo otrok z namenom snemanja in fotografiranja ter nadaljnje distribucije le-te. V kolikor ne bi bilo odjemalcev tovrstnih fotografij in videoposnetkov, do spolne zlorabe otrok z namenom prikaza na spletu ne bi prihajalo. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje pritožnici, da teža kaznivega dejanja in stopnja ogroženosti dobrine, to je spolne nedotakljivosti otrok, narekuje izrek zaporne kazni obtožencu. Ob tem ni mogoče spregledati, da iz obtoženčevega zagovora izhaja, da je tovrstne spletne strani obiskoval skozi daljše časovne obdobje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preizkus alkoholiziranosti
Tožena stranka, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo, je sprejela Pravilnik o prepovedi uživanja alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc, ki izrecno določa, da ima družba glede pitja alkohola in uživanja prepovedanih substanc med delovnim časom ničelno toleranco, prisotnost alkohola v krvi oziroma izdihanem zraku nad 0,00 mg etanola/l izdihanega zraka oziroma 0,00 g/kg promila alkohola pa predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Zato je tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je bilo ob preizkusu alkoholiziranosti ugotovljeno, da je imel tožnik 0,12 g alkohola/kg.