prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – terjatev za plačilo obrokov zavarovalne premije – končni seznam preizkušenih terjatev – prenehanje terjatve tožeče stranke – ugoditev tožbenemu zahtevku – razveljavitev sodbe
Ker tožeča stranka nima več terjatve do tožene, niso izpolnjene materialnopravne predpostavke, da bi sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo.
SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075845
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 108, 108/5.
predlog za obročno plačilo sodnih taks – trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – javno dostopni podatki – vpogled v javne evidence – pozivni sklep – nepopolna vloga – zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Trditveno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev ali obročno plačilo sodne takse, je na strani predlagatelja. Neutemeljena so pričakovanja dolžnika, da bo sodišče samo zbiralo podatke o njegovem premoženjskem stanju z vpogledi v razne registre, kljub temu da so ti podatki javno dostopni.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenci – nagrada izvedencu – izvedensko mnenje – dodatna dokumentacija – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije – obisk serviserja – potni stroški – nagrada za pridobitev dodatne dokumentacije – mnenje o stroških odprave napak – cenitev
Pritožnik tudi sam v pritožbi navaja, da je na uradnem servisu moral ugotoviti obseg dokumentacije, ogledal si je tudi navodila za uporabo, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in odmerilo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
Predsednik zbornice izvršiteljev ob ugotovitvi, da je določeni izvršitelj razrešen, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja in pri tem upošteva njihovo obremenjenost ter sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če pa to ni mogoče, pa v kraju, ki je temu najbližje.
poziv na dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev tožbe – sodne počitnice – tek roka
Po sodnih počitnicah rok ne prične teči znova. Nastop sodnih počitnic njegov tek le prekine. Od prvega dne po izteku sodnih počitnic pa rok teče naprej.
ZST-1 člen 11, 11/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – denarna socialna pomoč – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – razlogi o odločilnih dejstvih – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj okoliščina, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, še ne utemeljuje zavrnitve prošnje za oprostitev plačila sodne takse, temveč bi moralo sodišče prve stopnje skrbno, upoštevajoč vse okoliščine primera, presoditi tudi, ali bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerim prosilka preživlja sebe in svoje družinske člane, kot to določa peti odstavek 11. člena ZST-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084081
SZ-1 člen 30. OZ člen 299, 299/1. ZPP člen 458, 458/1.
plačilo stroškov vzdrževanja in obratovanja – večstanovanjska hiša – upravnik – plačilo računov – tek zakonskih zamudnih obresti – spor majhne vrednosti – obrazložitev sodbe – pogodba o upravljanju – delitev stroškov upravljanja
V situaciji, ko je v sporu majhne vrednosti toženec le pavšalno nasprotoval višini vtoževane terjatve, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno v obrazložitvi sodbe posebej navajati vseh postavk iz vsakega posameznega računa posebej in njihove višine oziroma stroškov vsake posamezne storitve za celoten objekt, v katerem se nahaja toženčevo stanovanje, ključa njihove delitve ter zneska, ki odpade na toženca. Zadostuje obrazložitev, ki jo je podalo sodišče prve stopnje.
določitev vrednosti spornega predmeta – nedopustnost izvršbe – stvarna pristojnost
Ekonomski pomen spora nikakor ne more biti ocenjen z zneskom tržne vrednosti tožnikove nepremičnine. Med strankama ni spora o lastninski pravici na nepremičnini, pač pa se zahteva preprečitev realizacije izvršbe na njej, kar seveda ne pomeni, da bi prva tožena stranka pridobila oziroma tožeča stranka v tem primeru izgubila celotno vrednost nepremičnine, ampak le vrednost terjatve s pripadki, kot pravilno poudarja v pritožbi.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - varstveni dodatek
Po 7. odstavku 36. člena ZSVarPre se upravičencu do trajne denarne socialne pomoči ali upravičencu, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, če je lastnik nepremičnine, z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti to nepremičnino, v korist Republike Slovenije. Skladno s 53. členom ZSVarPre se upravičencu do varstvenega dodatka, če je lastnik nepremičnine, z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti to nepremičnino, v korist Republike Slovenije. Tožniku so bile priznane pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015. Tožnik je tudi lastnik nepremičnine in je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat. V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po 7. odstavku 36. člena ZSVarPre kot tudi po 53. členu ZSVarPre. Zato tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke v delu, v katerem tožniku prepoveduje odtujitev in obremenitev stanovanja, ni utemeljen.
ZPP člen 214, 214/2. ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6, 89, 89/, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmanjšanje števila zaposlenih - poslovalnica
Delodajalec se lahko glede na potrebe svojega poslovanja prosto odloči, da bo po ugotovljenem poslovnem razlogu v eni izmed svojih poslovalnic le v tej zmanjšal število delavcev na določenih delovnih mestih in ne nujno na ravni celotnega podjetja. Ker je bila tožnica v poslovalnici A., v kateri je nastal razlog za odpoved, edina zaposlena na delovnem mestu poslovodje, ni potrebno dokazovanje, zakaj je dobila odpoved ona in ne kateri izmed poslovodij drugih poslovalnic.
založitev pravdnih stroškov – priča – povrnitev potrebnih stroškov priče – potni stroški priče
Ker sta dokazni predlog za zaslišanje priče podali obe pravdni stranki, je vsaka od njiju dolžna založiti polovico stroškov, potrebnih za njen prihod na sodišče.
pravočasna pritožba - postopek za ureditev stikov - nepravdna zadeva - sodne počitnice rok za vložitev pritožbe
Posebno ureditev poslovanja sodišč in tek procesnih rokov v času sodnih počitnic je uvedel Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/1994), ki je začel veljati 28. 4. 1994 in sicer v določbi 83. člena. Namen takšne takratne nove ureditve in opredelitve nujnosti tovrstnih nepravdnih zadev je bil usklajen s posebnim pomenom hitrosti reševanja zadev iz razmerij med starši in otroki zaradi narave teh razmerij in s takratno sodno pristojnostjo sodišč v odločanju o zadevah iz razmerij med starši in otroki. Takratna sodna pristojnost je bila podana za odločanje o vzgoji, varstvu in oskrbi ter preživljanju otrok, odločanje o stikih otrok s starši pa je bilo v pristojnosti upravnih organov (skrbstvenih organov). Leta 2004 je bila z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v sodno pristojnost prenesena tudi pristojnost za odločanje o stikih. Za odločanje o stikih, kadar se o njih ne odloča skupaj s sporom o varstvu in vzgoji otrok, je bilo določeno, da se odloča v nepravdnem postopku. Določba 83. člena ZS se v opredelitvi nujnih zadev pod točko 3 drugega odstavka vse od njegove uveljavitve do danes ni spremenila. Zato pa je glede na namen navedene določbe in naravo razmerij stikov otrok s starši tudi nepravdne zadeve, ki se nanašajo na stike otrok s starši, šteti kot nujne zadeve po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZS.
V predmetni pravdi je odločilno vprašanje, ali so toženci zavestno zavajali tožnika, da se je ta prav zaradi tega zavajanja odločil in najprej sprejel posel, nato pa pred zaključkom dela od posla ni odstopil. Gre namreč za škodo, ki naj bi jo toženci povzročili v zvezi s svojim delom, zato bi imel oškodovanec zahtevke do njih neposredno le, če bi škodo povzročili namenoma (drugi odstavek 147. člena OZ). Da je bila škoda povzročena namenoma (in ne zgolj iz malomarnosti), pa je dokazno breme tožeče stranke, ki bi morala dokazati, da so toženci vedeli, da tožeča stranka plačila ne bo dobila in so jo kljub temu prepričevali in prepričali, da sklene posel in ga izvede do konca.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nerazsodnost - izvedba dokazov - ničnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je za razjasnitev tožnikove eventuelne nerazsodnosti oziroma razumevanja pravnih posledic podpisa sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi (v sporazumu sta se stranki dogovorili, da se odpovedujeta vsem zahtevkom, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in da tožnik zaradi načina prekinitve delovnega razmerja izgubi pravice iz naslova brezposelnosti ter jih ne more uveljavljati pri Zavodu RS za zaposlovanje) imenovalo izvedenca psihiatrične stroke, ki je podal izvedensko mnenje, da tožnik v času podpisa izpodbijanega sporazuma ni bil v takšnem duševnem stanju, da ne bi razumel podpisa sporazuma. Sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožnikove lečeče psihiatrinje, tožnikove matere ter lečečega zdravnika, ki je tožnika napotil do odvetnika in štel, da je njegovo zdravstveno stanje tako, da ni bil sposoben zavestno podpisati sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ker sodišče prve stopnje v zvezi z vprašanjem tožnikove zdravstvene zmožnosti za razumevanje svojih ravnanj ni izvedlo predlaganih dokazov, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje nadalje utemeljeno navaja, da je skladno z določilom 247. člena OZ pogodbeno kazen mogoče dogovoriti bodisi zaradi nepravilne izpolnitve (kamor sodi tudi izpolnitev z zamudo), bodisi zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, pri čemer je dodati, da če je kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo, ima upnik pravico zahtevati tako izpolnitev obveznosti kot pogodbeno kazen. Po stališču pritožbenega sodišča zato neizpolnitev obveznosti vedno ne izključuje uveljavljanja pogodbene kazni dogovorjene za primer zamude z izpolnitvijo, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Prav dejstvo, da dela niso bila dokončana, po stališču pritožbenega sodišča dokazuje, da je prišlo tudi do zamude z izpolnitvijo.
Z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke, s katero je bilo odločeno, da se tožnici ustavi izplačevanje delne invalidske pokojnine, je odpadla pravna podlaga za izplačilo navedenega zneska. Zato je bil tožnici sporni znesek nakazan brez pravne podlage in ga je v skladu s 194. členom ZPIZ-2 dolžna vrniti.
pravica do povrnitve škode – neupravičeno izrečena globa za prekršek – odškodnina – neupravičena pridobitev – pred pravnomočnostjo plačana globa – zahteva za sodno varstvo – tek obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nepoštenost pridobitelja
Temeljni pogoj za pravico do povrnitve škode zaradi plačila globe pred pravnomočnostjo iz 193. člena ZP-1 je, da je bila globa plačana neupravičeno, torej da nima podlage v kasneje izrečeni sankciji, ali da plačilo ni zapadlo.
Tožeči stranki sta hkrati vložili zahtevo za varstvo zakonitosti in plačali izrečeno globo. Ker sta torej globo plačali še pred njeno pravnomočnostjo, pa tega nista bili dolžni, tožene stranke ni mogoče šteti za nepoštenega pridobitelja v smislu 193. člena OZ že od trenutka prejema plačila.
SZ-1 člen 10, 83, 87, 103, 103/5, 112, 112/1, 112/3.
najemna pogodba za stanovanje - neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - posebni odpovedni razlog - lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe
Okoliščine v zvezi z objektom odpovednega razloga obstoja drugega primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe v smislu 10. člena SZ-1 je treba presojati v času, ko je lastnik stanovanja zanj izvedel in nanj opazil najemnika.
ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1, 63/1-2. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-2.
telesna okvara - invalidnina - vzrok - poškodba izven dela - poškodba pri delu
Pravno podlago v konkretni zadevi predstavlja ZPIZ-1, ki je veljal v času, ko je prišlo do poškodbe na poti na delo. To pa pomeni, da ZPIZ-2 za razmerja, ki so nastala že v času veljavnosti prejšnjega zakona (ZPIZ-1), ni mogoče uporabiti. Tožnik je že na Zavodu za zdravstvo zavarovanje Slovenije prejemal nadomestilo za čas začasne nezmožnosti za delo, s tem da je bil vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu. ZPIZ-2 pa niti v prehodnih določbah ne določa veljavnosti za nazaj, torej da bi bilo potrebno poškodbo, za katero je bilo že ugotovljeno, da je nastala pri delu, od uveljavitve ZPIZ-2 dalje, torej od 1. 1. 2013 dalje, šteti za poškodbo izven dela.
Glede na očitano izvršitveno obliko kaznivega dejanja je obtoženi njegove znake izpolnil s tem, ko je posedoval pornografsko gradivo, ki prikazuje mladoletnike v seksualiziranih pozah. Okoliščina, da je obtoženi posedoval tudi fotografije in videoposnetek spolnih zlorab otrok pa je okoliščina, ki daje konkretnemu dejanju večjo težo in jo je potrebno pri odmeri kazenske sankcije upoštevati.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je do tovrstnih posnetkov mogoče priti edinole s spolno zlorabo otrok, ki ima za zlorabljene otroke neizbrisne in dolgosežne posledice. Obtoženi je s tem, ko si je tovrstne posnetke ogledal, vsaj posredno spodbudil spolno zlorabo otrok z namenom snemanja in fotografiranja ter nadaljnje distribucije le-te. V kolikor ne bi bilo odjemalcev tovrstnih fotografij in videoposnetkov, do spolne zlorabe otrok z namenom prikaza na spletu ne bi prihajalo. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje pritožnici, da teža kaznivega dejanja in stopnja ogroženosti dobrine, to je spolne nedotakljivosti otrok, narekuje izrek zaporne kazni obtožencu. Ob tem ni mogoče spregledati, da iz obtoženčevega zagovora izhaja, da je tovrstne spletne strani obiskoval skozi daljše časovne obdobje.