pogodba o delu - prenehanje pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - zamudne obresti - valutna klavzula - sestava obresti - način izračuna
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za storitveno pogodbo, na podlagi katere je tožnik prevzel obveznost opravljanja trenerskega dela, tožena stranka pa se je kot naročnik obvezala, da mu bo za to plačala. Navedene ugotovitve pojmovno ustrezajo elementom oziroma bistvenim sestavinam pogodbe o delu, kot je opredeljena v določilih 600. - 629. člena zakona o obligacijskih razmejih (v nadaljevanju ZOR). To pa pomeni, da zanjo veljajo tudi vsi, v navedenih zakonskih določilih predpisani učinki, če se seveda stranki v okviru svobode urejanja obveznostnih razmerij (10. člen ZOR), ne dogovorita drugače. Iz določila 629. člena ZOR izhaja kot posledica naročnikovega razdrtja pogodbe, njegova hkratna obveznost izplačila dogovorjenega plačila, ki je obenem pravica podjemnika zahtevati to plačilo.
Po določilu 600. člena ZOR se kot predmet obveznosti res praviloma zahteva rezultat. To še posebej velja za obveznosti, ki se nanašajo na izdelavo ali popravilo stvari. Pri storitvah pa takšna razlaga ne pride vedno v poštev. Pri pogodbah, pri katerih tudi najbolj skrbno delo podjemnika ne zagotavlja željenega rezultata, ker je ta pač odvisen od okoliščin, ki niso odvisne od podjemnika, je predmet pogodbe največkrat le skrbno in strokovno delo, oziroma delo po pravilih stroke.
Način vrednotenja obrestnega dela obveznosti, ki je akcesoren glavnični obveznosti, mora biti zato enak vrednotenju glavnične obveznosti (po enem od zgoraj navedenih načinov), kot si jo stranka sama izbere. Pri tem bo pač morala sama presoditi, katera je zanjo ugodnejša. Njeno večje zaupanje v devizno klavzulo bo pač pogojevalo vpogledne devizne zamudne obresti, njeno zaupanje v slovensko valuto pa zakonite zamudne obresti.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - izplačilo 30% vrednosti stanovanja ob izselitvi - odklonitev izplačila - odpoved stanovanjskega razmerja zaradi prazne družinske stanovanjske hiše
Pri uporabi določbe 3.odst. 126.čl. stanovanjskega zakona, po kateri lahko lastnik pri izpraznitvi stanovanja v dveletnem roku zavrne izplačilo 30% vrednosti stanovanja, je odločilno, kdaj morajo biti podani pogoji iz 1.odst. 148.čl. zakona. Sodišče druge stopnje nima prav, ko razlaga, da morajo biti pogoji iz 1.odst. 148.čl. SZ v zvezi s 60.čl. ZSR podani takrat, ko poda bivši imetnik stanovanjske pravice zahtevo za izplačilo. Pri osebah, ki so bile ob uveljavitvi stanovanjskega zakona imetniki stanovanjske pravice, je treba upravičenja do privatizacije stanovanja, sklenitve najemne pogodbe in do izplačila 30% vrednosti stanovanja presojati po stanju v času uveljavitve stanovanjskega zakona, to je dne 19.10.1991.
Tožeča stranka je v tožbi postavila več zahtevkov: poleg dveh že opisanih še zahtevek za plačilo najemnine. S tem je posegla po zakonski možnosti združevanja zahtevkov po prvem odstavku 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kadar gre za takšno združevanje zahtevkov (za njihovo objektivno kumulacijo), pomeni da gre za samostojne zahtevke, ki pa jih sme sodišče obravnavati združeno, kadar to dovoljuje zakon. Vendar gre za samostojne zahtevke in tako je tudi potrebno presojati dovoljenost revizije za vsakega med njimi. Pri prvih dveh zahtevkih, odločitev o njiju pa je predmet tega revizijskega postopka, gre za nedenarna zahtevka. V takšnem primeru mora tožnik, če naj si zagotovi pravico do revizije, v tožbi navesti (drugi odstavek 186. člena ZPP) vrednost spornega predmeta.
obresti na vnaprej plačano kupnino - garantirana cena - zamudne obresti - obrestna mera zamudnih obresti
Za odločitev v tej zadevi je brez pomena revizijska navedba, da bi tožnica lahko uveljavljala le sankcijo za morebitno škodo. Tožnica uveljavlja izpolnitev obveznosti tožene stranke, ki je nastala po samem zakonu, ne pa v posledici odškodninskega delikta toženke. Gre za povsem različni obveznosti, katerih nastanek je vezan na različni pravni podlagi.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe po predpisih stanovanjskega zakona o privatizaciji, naperjen proti dvema solastnikoma, ni deljiv v tem smislu, da bi bilo mogoče zahtevku ugoditi proti enemu od solastnikov, proti drugemu pa ne. Za utemeljenost zahtevka morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji v celoti.
Nova dejstva in novi dokazi so lahko razlog za obnovo postopka le v primeru, če jih stranka, ki zahteva obnovo postopka, ni mogla uveljavljati v prejšnjem pravnomočno končanem postopku brez svoje krivde (2. odstavek 422. člena ZPP). Navedeni pogoj je izraz procesne dolžnosti strank, katere vsebina je obveznost navedbe vseh dejstev, na katera opirajo svoj zahtevek ali s katerimi izpodbijajo navedbe nasprotnika in obveznost predlaganja dokaznih sredstev (2. odstavek 7. člena, 1. odstavek 186. člena, 219. in 299. člen ZPP). Stranka, ki zanemari to svojo dolžnost, nima pravice predlagati obnovo postopka. Neutemeljen je revizijski očitek, da sodišče ni zaslišalo prič in strank ter jih soočilo, s čimer naj bi kršilo določila postopka (zatrjevano kršitev revizija formalno opredeljuje kot kršitev določb postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP). Vsebinsko je mogoče navedeni revizijski očitek opredeliti le kot zatrjevanje procesne kršitve iz 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 425. člena ZPP. Po slednjem določilu lahko predsednik senata, če se zahteva obnova postopka iz razloga po 9. točki 421. člena ZPP, združi obravnavanje predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari in zasliši priče, če je to potrebno zaradi presoje ali bi zatrjevana nova dejstva in novi dokazi sploh lahko vplivali na, za predlagatelja obnove, ugodnejšo sodno odločbo. Ker pa je bilo v obravnavani zadevi ugotovljeno, da ne gre za nova dejstva in nove dokaze, opredeljene v 9. točki 421. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 422. člena ZPP, je bilo tudi zahtevano zaslišanje nepotrebno.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - podstanovalska razmerja - pravice podstanovalcev - iztek roka
Za pravico podstanovalca, da uveljavi odkup stanovanja po določbah o privatizaciji, je upošteven čas podstanovalskega razmerja pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona.
obseg zapuščine - izločitev dela zapuščine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - izpodbijanje pogodbe - uveljavljanje lastninske pravice - učinek pravnomočnosti sklepa
Tožnikov zahtevek je stvarnopravne in ne dednopravne narave. Kolikor bi za življenja zapustnika obstajala tožnikova lastninska pravica na določenih nepremičninah na samostojni pravni podlagi, ne bi bilo mogoče šteti, da se je tožnik uveljavljanju lastninske pravice odpovedal, če v zapuščinskem postopku ni ugovarjal obsegu zapuščine, pri katerem je bila upoštevana tudi sedaj sporna nepremičnina. Kot odpoved lastninski pravici tudi ni mogoče šteti njegove izjave o odstopu svojega dednega deleža materi - tretji toženki. Pravnomočnost sklepa o dedovanju tako ni ovira, da uveljavlja tožnik svoje pravice v posebni pravdi.
ZUP člen 218. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv mentor - retroaktivna veljavnost
Odločba o napredovanju v naziv je konstitutivna odločba, ker je šele z odločbo podeljen naziv, ne pa s predpisom. Konstitutivna odločba učinkuje od dneva vročitve stranki. Retroaktivno odločba učinkuje samo, če je tako določeno s predpisom.
Tožnik ni upravičen do zdravljenja v naravnem zdravilišču, če zdravniški komisiji I. in II. stopnje za takšno zdravljenje nista ugotovili medicinskih indikacij.
Sosedje - mejaši ne morejo izpodbiti odločbe o priglasitvi gradbenih del, če je investitorju izdana v skladu s pogoji, ki jih določa prostorsko ureditveni akt (PUP).
pravna sredstva - pritožba, če odločba prve stopnje ni bila izdana - obnova postopka
Ker organ prve stopnje o tožnikovem predlogu za obnovo postopka ni odločil v roku, ki mu ga je določila tožena stranka (1. odstavek 246. člena ZUP), bo moral o tej vlogi odločiti organ druge stopnje, kot določa 2. odstavek 246. člena ZUP, saj nanj zaradi molka prvostopnega organa preide v takem primeru tudi pristojnost za odločanje o predlogu za obnovo postopka.
postopek s tožbo - molk organa - v stvari, o kateri organ odloča po uradni dolžnosti
Tožba, sprožena po 26. členu ZUS v stvari, za katero se po zakonu uvede postopek samo po uradni dolžnosti, se zavrže po 3. točki 1. odstavka 30. člena ZUS, ker v takem primeru ni podan molk upravnega organa, saj stranka v tem primeru ni izkazala pravnega interesa in zato tudi nima nobenega pravnega zahtevka, o katerem bi moral organ odločiti v upravnem postopku.