Sporazum med RS in RH o vojaških pokojninah člen 4, 5.
akontacija vojaške pokojnine
Ker je tožniku pravice kot vojaškemu zavarovancu že priznal hrvaški nosilec zavarovanja, ko je ta še imel stalno prebivališče v Republiki Hrvaški, ni nobene osnove, da bi mu kasneje, ko se je za stalno naselil v Republiki Sloveniji, te pravice še enkrat priznali slovenski organi. Republika Slovenija je s sklenitvijo sporazuma zagotovila socialno varnost tudi svojim državljanom, ki imajo ali so imeli stalno prebivališče v Republiki Hrvaški in zato pri uveljavljanju pravic iz vojaškega zavarovanja po priznanju pravice v eni državi podpisnici sporazuma, uživalci pravice nimajo več izbirne pravice in niso upravičeni uveljavljati enake pravice (čeprav je ta lahko tudi bolj ugodna) v drugi državi podpisnici.
Modifikacija opisa kršitve po prvostopnem sodišču in delna sprememba kvalifikacije kršitve (v lažjo) po drugostopnem sodišču ne pomeni prekoračitve zahtevka za razveljavitev sklepov disciplinskih organov.
ZTPDR člen 18. ZDR (1990) člen 23. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa pristojnih organov toženca, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, ker ni imel zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje dela. Ker je sklep izdal direktor, je menilo, da za to ni bil pristojen glede na določilo drugega odstavka 23. člena ZDR. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zoper odločbo sodišča prve stopnje zavrnilo iz razlogov sodišča prve stopnje. Revizijsko sodišče je reviziji ugodilo, saj omenjeno zakonsko določilo ni v nasprotju z 18. členom ZTPDR, ter je direktor zakonito odločil, saj za tako določitev ni bil pristojen po pravilniku drug organ.
Sodišče prve stopnje je tožniku, v zvezi z nesrečo pri delu, odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v določenem znesku. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zaradi zvišanja odškodnine zavrnilo, delno pa je ugodilo pritožbi toženca in je odškodnino znižalo. Tožnik je vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in je predlagal, naj mu sodišče prisodi odškodnino v celotnem zahtevanem znesku. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Odškodnina za tovrstno škodo je satisfakcija, zato se odmerja po prosti presoji ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Odškodnina je primerna ob upoštevanju, da je bil prizadet le palec roke, starost tožnika in intenzitete telesnih in duševnih bolečin tožnika.
izredna pravna sredstva - revizija – dovoljenost revizije - postopek v socialnih sporih
Tudi če se pravica do invalidnine za telesno okvaro uveljavlja skupaj z drugimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, revizija po 37. členu ZDSS zoper ta del zahtevka ni dovoljena, in se jo kot tako zavrže.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 16, 17, 97.
pravica do akontacije vojaške pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - način zmanjšanja predpisane starostne meje
Pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine vojaškega zavarovanca so po 16. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Ur.l. SFRJ, št. 7/85, 74/87 in 20/89) - na katerega uporabo napotuje 2. alineja 1. odstavka 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur. l. RS 4/92) - določeni z dopolnitvijo petintridesetih let pokojninske dobe ob dopolnitvi minimalne starosti petinpetdeset let. Znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ureja zakon v 17. členu. Ta določba omogoča, da se vojaškemu zavarovancu, ki je opravljal določene dolžnosti, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, starostna meja za pridobitev pravice do predčasne starostne pokojnine, določene v 16. členu, zniža. Znižanje je sorazmerno skupni zavarovalni dobi iz naslova povečanja in določeno v 97. členu. Način zmanjšanja predpisane starostne meje pa je po omenjeni zakonski določbi predpisan s polnimi leti in ne, kot zmotno zatrjuje revizija, z meseci in dnevi.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov pristojnih organov toženca, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, zaradi neopravičenih izostankov z dela po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.
Sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Nezaslišanje izvedenca ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, prav tako pa zaradi te opustitve ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Tožnikove navedbe, da je bil bolan in je zato izostal z dela, pri čemer pa izostanka ni mogel opravičiti z zdravniškim spričevalom, čeprav je bil pri zdravniku, kaže na to, da je z dela izostal neopravičeno.
izredna pravna sredstva - revizija - rok - prepozno vložena revizija
Ker je v prvem odstavku 113. člena ZPP določba, da velja vloga, ki je vezana na rok, za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče, revizijsko sodišče ugotavlja, da je revizija vložena prepozno.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Odprto je vprašanje, ki za ta sporen primer predstavlja dejansko vprašanje, ali so bili pri izračunu pokojninske osnove zajeti pravilni zneski osebnih dohodkov in nadomestil ali ne. To pa je vprašanje, ki se ga v reviziji ne more reševati.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - razporejanje delavcev
Direktor je lahko s splošnim aktom določen kot pristojni organ za odločitev o prenehanju delovnega razmerja, če delavec ne dosega pričakovanih rezultatov oziroma, če nima potrebnega znanja.
Na podlagi dejstva, da do poškodbe organizma ni prišlo ob najdbi vojaške puške, ampak kasneje v domači hiši, še ni mogoče zaključiti, da nastala okvara organizma ni posledica zapuščenega vojaškega materiala, ne da bi bila upoštevana starost poškodovane osebe (otrok) in ugotovljeno, ali je puška bila ves čas v njegovi sferi ali ne.
Obnovitveni razlog sodnega postopka po 1. tč. 1. odst. 52. člena ZUS predpostavlja, da je sodišče v prejšnjem upravnem sporu samo ugotavljalo dejansko stanje in na tej podlagi meritorno odločilo o zadevi.
borza vrednostnih papirjev - opravljanje poslov - prepovedi in omejitve
Pritožbeno sodišče lahko odloča o utemeljenosti pritožbe z vidika pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja samo na podlagi dokazov, ki jih je na podlagi 2. odst. 68. člena ZTVP lahko v dokazne namene uporabila Agencija.
Z vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi, mora udeleženec poslovati v skladu z zakonom, v tem okviru pa tudi v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti borze (84. člen ZTVP). Pooblaščeni udeleženec ne sme opravljati poslov z vrednostnimi papirji, ki bi lahko ogrozili stabilnost trga vrednostnih papirjev. Med te spada tudi neposredno ali posredno opravljanje poslov z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, če se posli opravljajo z namenom uravnavanja oziroma utrjevanja njihovih cen.
Merila za opredelitev skupine zavisijo od okoliščin vsakega primera posebej. Mora pa biti za konkreten primer manipulacije ugotovljen obstoj skupine. Zadostuje že usklajeno ravnanje, iz katerega je mogoče napraviti zaključek, da je skupina v konkretnem primeru obstojala.
Posli z vrednostnimi papirji, torej tudi aplikacijski posli, so dovoljeni samo, dokler niso sklenjeni z namenom uravnavanja ali utrjevanja cene vrednostnega papirja.
Ni pomembno, če pri poslu z vrednostnim papirjem, sklenjenim bodisi na lasten ali na tuj račun, ni bil zasledovan samo prepovedan cilj. Za opredelitev posla kot prepovedanega zadostuje že prisotnost tudi takšnega namena, s katerim se zasleduje prepovedan cilj. Že en posel z vrednostnim papirjem, opravljen v nasprotju s prepovedjo iz 55. člena ZTVP, je protizakonito dejanje, ki ima lahko za posledico ukrep iz 65. člena ZTVP.
Zakon o pomorski in notranji plovbi loči "postanek", "podaljšani postanek" in "izredni podaljšani postanek" ladje. Ladjarju gre posebno plačilo za podaljšani postanek in izredni podaljšani postanek, ne pa tudi za postanek. Plačilo zanj je vključeno v voznino.
komunalna taksa - uporaba javne površine - sprememba velikosti
Če tožeča stranka med upravnim postopkom davčnemu organu ni prijavila spremembe velikosti javne površine, za katero ima dovoljenje za uporabo, in ji je davčni organ odmeril komunalno takso od prvotno prijavljene velikosti, se ne more v tožbi uspešno sklicevati na to, da dejansko uporablja manjšo javno površino.
Določba 14. člena ZRPPN, po kateri mora upravni organ paziti na to, da priprav, če je to mogoče, ne dovoli v času, ki bi bil neprimeren za lastnika nepremičnine, ne pomeni, da je na ta pogoj upravni organ brezpogojno vezan, temveč pomeni, da mora ob določitvi roka upoštevati navedene okoliščine.
Investitor, ki priglasi delo na strehi objekta večstanovanjske hiše, izkazuje pravico razpolaganja z lastništvom na stanovanju ali poslovnem prostoru v objektu in s soglasjem vseh lastnikov posameznih delov večstanovanjske hiše, da se strinjajo s priglašenimi deli.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Čeprav izhaja iz ugotovitev nižjih sodišč, da je tožnik vozil nekoliko prehitro in na prekratko razdaljo za V., je vendar pravno odločilna njuna ugotovitev, da je primarni vzrok za nevarno situacijo ustvaril voznik kombija. Ta je namreč zapeljal na levi prometni pas nenadoma in nepravilno, ne da bi upošteval vožnjo po levem pasu vozečih voznikov in to takšno, kakršna je bila. Ta dva voznika sta morala nenadoma ukrepati zgolj zaradi nepravilne vožnje voznika B. Primarni vzrok za nezgodo ne glede na ugotovljen način tožnikove vožnje ostaja na vozniku B. Take ugotovitve nižjih sodišč pa narekujejo tako pravno presojo spora po drugem odstavku 178. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), da za nastalo škodo pretežno odgovarja voznik, ki je povzročil nevarno prometno situacijo. Upoštevajoč vse pravno relevantne okoliščine je po presoji revizijskega sodišča odgovornost toženkinega zavarovanca še enkrat večja od tožnikove. To je narekovalo spremembo pobijane sodbe glede temelja odgovornosti in sicer tako, da znaša odgovornost tožene stranke 2/3, soodgovornost tožnika pa znaša 1/3.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države - vojaška oseba
Ni nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, če upravni organ v postopku pridobitve državljanstva pripadnika varnostne službe nekdanje JA (KOS) ni posebej ugotavljal in v obrazložitvi zavrnilne odločbe ni navedel konkretnih dejanj pripadnika KOS, uperjenih proti interesom samostojne Slovenije v času pred, med in po agresiji JA na Republiko Slovenijo.
Če stranka v pritožbenem postopku zoper sklep, s katerim je prvostopni upravni organ zavrgel njeno pritožbo kot prepozno, ni ugovarjala, da vročilnice, na katero se organ sklicuje, ni sama podpisala, ne more tega uspešno uveljavljati v upravnem postopku.