Splošna pravila obligacijskega prava se po določbi 1. odstavka 6. člena zakona o denacionalizaciji uporabljajo tudi glede pogodb, ki so s sodno odločbo razglašene za nične na podlagi 7. člena zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb, saj zakon o denacionalizaciji glede pravnih posledic ničnosti pogodb nima nikakršne posebne določbe.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2, 123, 147, 147/1, 147/2. ZSR člen 60.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - rok za uveljavljanje zahteve za odkup - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bila ob uveljavitvi stanovanjskega zakona na spornem stanovanju imetnica stanovanjske pravice tožnikova mati A. Š., ki je dala pisno privolitev, da stanovanje kupi tožnik.
S samo sklenitvijo najemne pogodbe se pravici do nakupa ni odpovedala. Zato je tudi še po sklenitvi najemne pogodbe lahko veljavno privolila, da stanovanje kupi tožnik kot njen ožji družinski član. Ker se omejitve za uveljavljanje pravice do nakupa po 2.odst. 128.čl. stanovanjskega zakon nanašajo le na imetnika stanovanjske pravice (odločilen je njegov položaj ob uveljavitvi stanovanjskega zakona), okoliščina, da je tožnikova žena kupila stanovanje, ni ovira, da bi tožnik kupil stanovanje, katerega imetnica je njegova mati.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2, 354/2-13, 370, 373, 373-4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - lovska škoda
Sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji zaradi drugačnih dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje pomeni kršitev določila 4. točke 373. člena ZPP.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v tem sporu denarni znesek v višini 26.824,24 SIT, ki zneska za dovoljenost revizije ne presega, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi 392. člena ZPP zavreči.
Stroške preizkusa zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe je dolžan plačati tisti, ki daje kakšno blago v promet. Med takšne subjekte spada tudi trgovina na drobno.
Ugotovitev višine že plačanega zneska odškodnine oziroma njegova valorizacija z uporabo indeksov rasti cen na drobno, je dejanska ugotovitev, do katere je prišlo sodišče samo, z enim od (v sodni praksi) uveljavljenih načinov. Zato poskuša z navedenim revizijskim očitkom toženec izpodbijati dejansko podlago odločitve. Da je tako, izhaja tudi iz njegovega mnenja v reviziji, da bi moral valorizacijo opraviti izvedenec. Vloga izvedenca v pravdnem postopku (gre za dokazno sredstvo) je namreč povezana le z ugotavljanjem dejstev. Ker dejanska podlaga odločitve ne more oziroma ne sme biti predmet revizijskega preizkusa (3. odstavek 385. člena ZPP), je navedeni revizijski očitek neutemeljen.
Po določilu 191. člena ZOR lahko sodišče zmanjša odmerjeno odškodnino, če so za to podani v tem določilu navedeni pogoji. To pa lahko stori le na predlog povzročitelja škode oziroma oškodovalca, ne more pa samo presojati in ugotavljati, ali so podani pogoji za zmanjšanje odškodnine ali ne. Toženec nikoli ni konkretiziral zakonsko določenih pogojev za zmanjšanje odškodnine, šele v pritožbi pavšalno zatrjevanje slabega premoženjskega stanja, pa ne zadostuje za upoštevanje navedenega določila ZOR.
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Samo če je listina pri državnem organu ali pri osebi, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila, pa sama stranka ne more doseči, da se ji izroči ali pokaže, si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti (1. in 3. odst. 232. člena ZPP).
Različni deli oziroma deleži stavbe imajo različno pravno usodo, odvisno od tega, ali so pogoji iz 114. člena SZ izpolnjeni za vso stavbo, ali samo za določen del oziroma delež.
CZ člen 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 261.ZUP člen 242.
carinska osnova
Če je neskladje med podatki po računu, uvozni carinski deklaraciji in zapisnikom carinarnice o netočni prijavi blaga za carinjenje glede tipa in stanja poškodb uvoženega osebnega avtomobila, pa tega neskladja ni odpravila že prvostopna carinarnica, je lahko tožena stranka (RCU) odpravila prvostopno odločbo in zadevo vrnila prvostopni carinarnici v ponoven postopek in odločitev (242. člen ZUP) v zvezi s ponovnim ugotavljanjem vrednosti vozila kot podlage za carinsko osnovo.
Stranka ne more uspeti v upravnem postopku z zahtevkom za parcelacijo parcele, ki je javno dobro, saj se lahko po 2. odst. 26. člena zakona o zemljiškem katastru parcelacija izvede v zemljiškem katastru le na zahtevo lastnika, po sklepu sodišča ali odločbi upravnega organa.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - nezvdržnost skupnega življenja - neizpolnjevanje obveznosti - izročilna pogodba
Čeprav gre za izročilno pogodbo, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presojali spor ob analogni uporabi 120. člena zakona o dedovanju, ki uzakonja razloge za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Neizpolnjevanje obveznosti je sicer razlog za razvezo izročilne pogodbe po tretjem odstavku 120. člena zakona o dedovanju, vendar pa mora biti za neizpolnjevanje pogodbe na strani prevzemnika podana odgovornost. Take odgovornosti sodišči nižje stopnje na strani toženke nista ugotovili. Ker nižji sodišči nista ugotovili na strani toženke odgovornosti niti za omajanost to je neznosnost skupnega življenja, zaradi katerega se lahko razveže izročilna pogodba po drugem odstavku 120. člena zakona o dedovanju, kadar je ta razlog podan, tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe ni bil utemeljen niti na tej podlagi.
denacionalizacija poslovnih stavb - vzpostavitev lastninske pravice na poslovnem prostoru - odškodnina
Dejstvo, da je bila nepremičnina, ki je predmet vrnitve v denacionalizacijskem postopku, dodeljena zavezancu za vrnitev oz. njegovemu pravnemu predniku odplačno, ni ovira za vzpostavitev lastninske pravice na tej nepremičnini v korist denacionalizacijskega upravičenca. To dejstvo sicer daje zavezancu pravico do odškodnine, ki pa jo zavezanec ne more uveljavljati v denacionalizacijskem postopku, ampak v posebnem odškodninskem postopku po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.
V upravnem postopku za vračilo preveč plačanega prometnega davka upravni organ ne more presojati zakonitosti dokončnega upravnega akta, ki ga je stranka predložila kot dokaz, da jo je upravni organ z navedenim aktom tega davka oprostil.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - delna soodgovornost
V danem primeru je glede na vse okolnosti dogodka pravno pravilen zaključek, da je odgovornost za tožnikovo nezgodo porazdeljena to je, da je voznik M. C. zanjo odgovoren le delno. Velikost odgovornosti voznika mora biti v skladu s težo njegovih kršitev in težo kršitev tožnika kot pešca. Do tožnikove nezgode je prišlo 39 m od križišča (in ne v križišču), in v skladu s tem je potrebno oceniti pomen rdečih luči na semaforju, ko jih je voznik prevozil. Kraj trčenja na srednjem voznem pasu, po katerem je voznik deloma vozil, pa je potrebno ocenjevati v povezavi s tožnikovim prečkanjem ceste. Vsebinski pomen teh okoliščin v postopku na drugi stopnji ni bil ustrezno pravno ovrednoten, zaradi česar se je dalo kršitvam voznika večjo težo kot pa so jo imele. Na drugi strani pa ni bil v celoti upoštevan način tožnikovega prečkanja ceste z vsemi ugotovljenimi okoliščinami vred. Presoja vseh teh sicer v postopkih na drugi in prvi stopnji ugotovljenih okoliščin pripelje po presoji revizijskega sodišča ob pravilni uporabi določb 173. in tretjega odstavka 177. člena ZOR do pravnega zaključka, po katerem znaša odgovornost toženkinega zavarovanca za tožnikovo nezgodo 70 %, to je toliko, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje ter ni podana podlaga za ugotovitev večjega obsega odgovornosti toženkinega zavarovanca oziroma toženke.
postopek pred razsodišči - priložnostna arbitraža - ustanovitev - pomanjkljivosti
Če stranki v dogovor o reševanju spora pred priložnostno arbitražo nista vnesli tudi sestavin, določenih v 2. odstavku 38. člena Zakona o samoupravnih sodiščih, priložnostna arbitraža ni bila ustanovljena.
Če stranka zahteva razrešitev po 23. členu zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO), to lahko pomeni le razrešitev naziva podsekretar, v katerega je bila stranka imenovana, ne pa le naziva direktor uprave, ki po sistemizaciji pomeni le naziv delovnega mesta, na katero je bila stranka kot podsekretar razporejena.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - begosumnost
Okoliščina, da sodišče obdolženca ni vabilo oziroma mu skušalo vročati pisanj na naslov, ki je bil prijavljen kot naslov stalnega prebivališča, pa na njem obdolženec dejansko ni bival, ne more predstavljati odločilnega dejstva za ugotovitev obdolženčeve dosegljivosti oziroma begosumnosti.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - višina deležev - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Po določbi drugega odstavka 59. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je potrebno v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upoštevati ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je potrebno na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR upoštevati vse premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja njune zakonske zveze, ker je to njuno skupno premoženje.