carinski zavezanec - pripojitev podjetja - lastninsko preoblikovanje
Obveznost plačila carine, naložena z odločbo carinskega organa, je s pripojitvijo prešla s pripojenega podjetja na pravno osebo, ki ji je bilo to podjetje pripojeno. Nadalje tudi spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganje kontinuitete pravne osebe.
Postopek denacionalizacije se začne na podlagi zahteve, ki jo vloži upravičenec oz. njegov pravni naslednik in mora poleg splošnih podatkov (67. člen ZUP/86) vsebovati še podatke po določbi 62. člena ZDen. Ker tožnik v določenem roku pomanjkljivosti zahteve za denacionalizacijo ni odpravil, vloge ni bilo mogoče obravnavati in jo je bilo zato treba zavreči.
preiskava - vsebina sklepa o preiskavi - utemeljen sum
Namen preiskave je, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali postopek ustavi. Zato je ugotavljanje in preverjanje okoliščin, ki jih je v zvezi z očitanima kaznivima dejanjema v svojem zagovoru navedel obdolženec, stvar nadaljnjega preiskovalnega postopka in ne razlogov sklepa o preiskavi glede obstoja utemeljenega suma, pri čemer so v sklepu navedene konkretne okoliščine, na podlagi katerih je sprejet zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS40468
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 60, 60/1.ZIZ člen 244, 244/1, 250, 250/1, 251, 251/1, 251/2, 251/4.ZZK člen 20.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve - sporazum v obliki notarskega zapisa - sklep o zavarovanju - sklep o vknjižbi - začetek postopka prisilne poravnave
Sklep o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki notarskega zapisa, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je sklep o zavarovanju (in ne zemljiškoknjižni sklep). Zastavna pravica in s tem ločitvena pravica, upoštevna v postopku prisilne poravnave, nastane šele z vknjižbo, ne pa že s sklenitvijo sporazuma v obliki notarskega zapisa.
Predlog za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa mora sodišče zavrniti, če se je pred izdajo sklepa o zavarovanju začel proti dolžniku postopek prisilne poravnave, tudi če je bil vložen že pred začetkom postopka prisilne poravnave.
privatizacija stanovanj - prodajna pogodba - zastaranje tožbenega zahtevka za sklenitev pogodbe po členu 117 SZ - splošni zastaralni rok
SZ nima specialnih določb o zastaranju tožbenega zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe po 117. členu. Po petem odstavku 117. člena SZ je bil lastnik stanovanja dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo v 30 dneh po vloženi zahtevi. V obravnavanem primeru ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je tožena stranka zavrnila sklenitev kupoprodajne pogodbe. Zato je sodišče druge stopnje pravilno štelo, da je tožnik lahko s tožbo zahteval izpolnitev obveznosti prvi dan po poteku tega roka. V 371. členu ZOR je nato določeno, kako dolg je splošni zastaralni rok. Ta znaša 5 let.
ZDoh (1990) člen 16. ZDoh (1993) člen 19. ZUS člen 77, 77/2-3.
dohodnina - obdavčljivi prejemki - odpravnina
Ker Zakon o dohodnini iz leta 1990 ni ločil med odpravninami tako kot poznejši zakon iz leta 1993, izplačana odpravnina po individualni pogodbi ni bila obdavčljivi prejemek pri odmeri dohodnine za leto 1993.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - novi dokazi v pritožbi
Ker obsojenec ni izkazal verjetnosti, da bi izvedba predlaganega dokaza lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja, sodišče z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ni kršilo določb kazenskega postopka.
Po določbi 4. odstavka 369. člena ZKP lahko pritožnik v pritožbi navaja nove dokaze, vendar mora povedati razloge, zakaj jih ni navedel že prej. Ker obsojenec v pritožbi tega ni pojasnil, poleg tega pa je bil predlagani dokaz v nasprotju z njegovo izpovedbo na glavni obravnavi, je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko novih dokaznih predlogov ni upoštevalo.
ZUKZ člen 97, 98, 99, 100, 101, 101/1, 101/2, 101/3, 101/4, 105/5.ZMZPP člen 108, 108/4. ZPP (1977) člen 12.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna pristojnost - delibacijski postopek - postopek priznanja tuje arbitražne odločbe - vrsta sodnega postopka
Če o priznanju tuje arbitražne odločbe ni bil izdan poseben sklep v t. im. delibacijskem postopku, ki učinkuje erga omnes, lahko o priznanju odloča kot o predhodnem vprašanju vsako sodišče - ne le pravdno, vendar z učinkom le za ta postopek.
V primeru, ko je potekel rok za izdajo upravnega akta organa druge stopnje, ni pa poteklo nadaljnjih sedem dni na novo tožnikovo zahtevo (urgenco) (2. odstavek 26. člena ZUS), je tožba vložena prezgodaj.
Glede na določbo 182. člena novega Carinskega zakona ni podlage za naknaden obračun carine po določbi 154. člena novega Carinskega zakona v primerih, ko je bil carinski postopek začet pred 1.1.1996.
Ker je obsojenec zoper obsodilno sodbo z dne 4.12.1945 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je bila s sodbo Vrhovnega sodišča z dne 13.12.1996 zavrnjena, revizija po ZPKri ni mogoča.
Nevložitev zahteve za obnovo postopka ali pobude pristojnemu državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti nista oviri za vložitev revizije po ZPKri.
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta v tožnikovem primeru ugotovili, katere oblike nepremoženjske škode je utrpel, sta individualizirali obseg njegovega trpljenja. Najprej sta opravili širšo (objektivno) individualizacijo, kar pomeni, da sta določili razpon, ki je primeren za posamezne primere takih škod, kot je tožnikova. Pri tem sta upoštevali, kako naša družba v sedanjem času vrednoti posamezne dobrine, pa tudi objektivne materialne možnosti družbe in njenih posameznikov. Za širšo individualizacijo so pomembni podobni primeri v sodni praksi, ki jih ta redno spremlja. Sodišči sta tudi pravilno opravili ožjo individualizacijo, tako da sta posamezne oblike nepremoženjske škode prilagodili konkretnemu dejanskemu stanju, to je oškodovanemu tožniku. V svojih sodbah sta natančno pojasnili, katere okoliščine sta upoštevali in nista prezrli okoliščin, ki jih poudarja revizija.
dopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/2000, ZUS-A) je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati v pritožbi zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, kadar oziroma kolikor sodba sodišča prve stopnje temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.
dopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/2000, ZUS-A) je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati v pritožbi zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, kadar oziroma kolikor sodba sodišča prve stopnje temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Ker obtoženčevo govorjenje ni vsebovalo poziva na nasilno rušenje državne ureditve, znak kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande po 1. odstavku 9. člena ZKLD ni bi podan.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic
Obsojenka je bila v skladu z 2. odstavkom 506. člena ZKP zaslišana v zvezi s preklicem pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti in je bila v redu obveščena o naroku za preklic (v vabilu ji je bil dan tudi pouk, da ga lahko sodišče opravi tudi v primeru njene nenavzočnosti). Opravičila je svoj izostanek z naroka, ni pa predlagala njegove preložitve. V zvezi s tem zato ni mogoče reči, da je bila kršena njena pravica obrambe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21252
ZKP člen 420, 420/2.
naklep - dejanska zmota - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker so pogoji za ugotovitev naklepa (zavedanje in volja) nasprotni pogojem za obstoj dejanske zmote (nevednost, napačna predstava), se naklep in zmota medsebojno izključujeta.