ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1, 45/2.URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - hujša kršitev delovnih obveznosti - delovno razmerje v državnih organih - disciplinska odgovornost - disciplinska odločba
Izrek disciplinske odločbe, v katerem ni naveden dejanski stan kršitev delovnih obveznosti, ki jih je storil tožnik, in tudi ne, kdaj jih je storil, je pomanjkljiv. Ta pomanjkljivost pa ni vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe, če so v obrazložitvi točno navedene kršitve, in kdaj so bile storjene, to pa je navedeno tudi v zahtevi za začetek disciplinskega postopka. S tem je bilo tožniku zagotovljeno, da je bil seznanjen o tem, katere kršitve so mu očitane, omogočena pa mu je bila tudi obramba.
Postopek denacionalizacije se začne na podlagi zahteve, ki jo vloži upravičenec oz. njegov pravni naslednik in mora poleg splošnih podatkov (67. člen ZUP/86) vsebovati še podatke po določbi 62. člena ZDen. Ker tožnik v določenem roku pomanjkljivosti zahteve za denacionalizacijo ni odpravil, vloge ni bilo mogoče obravnavati in jo je bilo zato treba zavreči.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Ker obtoženčevo govorjenje ni vsebovalo poziva na nasilno rušenje državne ureditve, znak kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande po 1. odstavku 9. člena ZKLD ni bi podan.
dopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/2000, ZUS-A) je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati v pritožbi zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, kadar oziroma kolikor sodba sodišča prve stopnje temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.
dopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/2000, ZUS-A) je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati v pritožbi zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, kadar oziroma kolikor sodba sodišča prve stopnje temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic
Obsojenka je bila v skladu z 2. odstavkom 506. člena ZKP zaslišana v zvezi s preklicem pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti in je bila v redu obveščena o naroku za preklic (v vabilu ji je bil dan tudi pouk, da ga lahko sodišče opravi tudi v primeru njene nenavzočnosti). Opravičila je svoj izostanek z naroka, ni pa predlagala njegove preložitve. V zvezi s tem zato ni mogoče reči, da je bila kršena njena pravica obrambe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21252
ZKP člen 420, 420/2.
naklep - dejanska zmota - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker so pogoji za ugotovitev naklepa (zavedanje in volja) nasprotni pogojem za obstoj dejanske zmote (nevednost, napačna predstava), se naklep in zmota medsebojno izključujeta.
Zoper sklep, ki ima dejansko značaj zahteve predsednika senata za odpravo pomanjkljivosti tožbe (1. odstavek 29. člena ZUS), ZUS posebne pritožbe ne predvideva, zato je nedovoljena.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Pravni standard pravične denarne odškodnine upošteva namen odškodnin za nepremoženjsko škodo, naravo škode in splošni družbeni namen satisfakcij (v smislu drugega odstavka 200. člena ZOR). Odškodnina se tako dosoja kot zadoščenje za zmanjšano oškodovančevo aktivnost na vseh področjih, ki se odraža kot posledica zmanjšane sposobnosti.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
S tem, da je toženec nasilno spravil imetnico stanovanjske pravice iz stanovanja, sam na stanovanju ni pridobil nobenih pravic. Nasprotno, ko je prenehala stanovanjska pravica M. R., je s tem prenehala tudi njegova pravica do nejpotrebnejših prostorov. Toženec nima najemne pogodbe s tožnikom kot lastnikom stanovanja. To pomeni, da uporablja stanovanje nezakonito (58. člen SZ in se mora zato na podlagi drugega odstavka 58. člena SZ iz stanovanja izseliti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - krivda - kršitev pravice do obrambe
Očitek, da je obsojenka opravila enostransko vknjižbo zneska 300 ATS v korist svojega moža, ki je po spremenjeni obtožnici edini ostal v opisu kaznivega dejanja, je vsebovala že zahteva za opravo preiskave, ki ji je bila prebrana pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom. Iz vsebine zagovora, danega preiskovalnemu sodniku in ponovljenega na glavnih obravnavah, je razvidno, da se je z zanikanjem kaznivega dejanja izjasnila tudi glede navedenega očitka. Določba 2. odstavka 5. člena ZKP zato ni bila kršena.
Postopek brez javne dražbe je omogočal Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 18/84 in 33/89), ki je v 51. členu predvideval oddajo stavbnega zemljišča na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa. Ker je šlo v konkretnem primeru za smotrno izkoriščanje in za zaokrožitev stavbnega zemljišča, je bilo mogoče po drugem odstavku 51. člena zakona oddati sporno zemljišče brez javnega razpisa. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da sporni pogodbi ne nasprotujeta ustavnim načelom in prisilnim predpisom in sta zavrnili tožbeni zahtevek, da sta pogodbi nični.
nepopolna tožba - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Tožbe, v kateri je določeno naveden akt, ki se izpodbija, sodišče ne sme zavreči po 2. odstavku 29. člena ZUS samo zato, če tožnik, na poziv za odpravo pomanjkljivosti tožbe, ne pošlje akta v izvirniku ali prepisu; če je to edina pomanjkljivost, sodišče nima podlage za ugotovitev, da zadeve ne more obravnavati.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - prepletanje oblik negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Ko se škoda zaradi skaženosti in škoda zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti stikata in prepletata in ju je težko razmejiti, sodišče obe odškodnini obravnava skupaj.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazovati, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic, ker bi mu morebitna ugodna rešitev zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo; če zaradi spremembe akta, ki je izpodbijan s tožbo, izpodbijanega akta ni več in ni več spornega razmerja, preneha tudi pravni interes in je potrebno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
dopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/2000, ZUS-A) je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati v pritožbi zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, kadar oziroma kolikor sodba sodišča prve stopnje temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.