ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZPOmK člen 10, 10/5, 10/5-4. ZPOmK-1 člen 9, 9/4, 9/4-3.
dovoljena revizija – prevladujoč položaj na trgu – kinematografska distribucija – omejevanje konkurence
O sklopu pomembnih pravnih vprašanj, od katerih je odvisna rešitev revizije, praksa Vrhovnega sodišča, ki je bila po običajni poti prosto dostopna v času, ko je tožnica na podlagi skrbne presoje lahko sprejela (dobro poučeno) odločitev, ali naj vloži revizijo, tožnici še ni mogla biti dovolj zanesljivo vodilo.
Pravo, ki se v pravni teoriji označuje s pojmom zavrnitve dobave (refusal to deal, refusal to supply) in na katerem revidentka gradi svojo kritiko, ni pravno nepomembno, vendar v tej zadevi ni odločilno. Po njem se namreč učinki zavrnitve prizadetega podjetja presojajo izolirano od tretmaja drugih podjetij (v njegovem okviru podjetij v podobnem položaju navadno niti ni). Vendar pa je v tej zadevi pravno pomembna diskriminacija primerljivih subjektov, ki je značilnost zlorabe, ki je bila v dosedanji upravni in sodni presoji poudarjena.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 43, 136, 136/1-4, 156, 156-3. ZPOmK člen 55. ZPOmK-1.
zastaranje pregona - teorije o naravi zastaranja - daljši rok za zastaranje - prekrški s področja varstva konkurence - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon - kršitev materialnih določb zakona
Prekrškovni zakon, ki je veljal v času storitve prekrška in ki je določal krajše zastaralne roke kot pozneje sprejeti zakon (s katerim so bili ti roki podaljšani), je za storilca milejši.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - BANČNO JAVNO PRAVO
VS1012740
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZPOmK člen 3, 5, 5/1, 5/2, 5/2-1, 19, 35, 35/1. ZPOmK-1 člen 22, 22/3. URS člen 22.
banke – provizija za dvig gotovine na bankomatih – usklajeno ravnanje, katerega namen je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - zagotavljanje načela kontradiktornosti - ena odločba za več udeležencev – izbrisan del obrazložitve odločbe, ki se nanaša na podatki o soudeležencu, ki pomenijo poslovno skrivnost - načelo sorazmernosti – usklajeno ravnanje – indično sklepanje – upoštevni trg
Prvi odstavek 35. člena in drugi odstavek 19. člena ZPOmK ustvarjata svojevrsten paradoks. Če je namreč kakšen del obrazložitve izbrisan, ni spoznatno, ali izbris obsega kakšne razloge o dejstvih in dokazih, na katere se odločba opira. Rešitev tega problema, ki nastane vsakič, ko Urad uporabi prvi odstavek 35. člena ZPOmK, po poti, da sodišče pridobi izvod odločbe brez izbrisanih delov, se z njegovo pomočjo prepriča, da zapoved kontradiktornosti, ki se na tem pravnem področju izraža skozi drugi odstavek 19. člena ZPOmK, ni bila prekršena, in ta izsledek navede v sodbi, ni ustrezna. Ta rešitev namreč stranki, ki ima kot taka pravico do kontradiktornega postopka, odreka položaj subjekta v postopku, pred čimer pa naj bi jo ta pravica pravzaprav varovala in kar tej osebi jamči Ustava v okviru enakega varstva pravic (22. člen).
Zanesljivost posrednega sklepanja o tem, kaj zajema izbrisani del, je po oceni Vrhovnega sodišča odvisna zlasti od obsega izbrisa, od jasnosti in sistematičnosti obrazložitve ter od umeščenosti izbrisanega dela vanjo.
Del rezervne argumentacije posega v tožničino pravico do izjave, vendar pa je bil poseg po presoji Vrhovnega sodišča dopusten. Pravica do kontradiktornega postopka, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave, namreč ni absolutna, ampak je omejena s pravicami drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). V kontekstu te zadeve se mora upoštevati, da enak interes oseb, ki se branijo pred očitkom usklajenega ravnanja, da se tega očitka tudi ubranijo, nikakor ne pomeni, da nimajo nasprotujočih si interesov glede medsebojnega razkrivanja poslovnih skrivnosti. Zato, če ne bi bilo pooblastila Urada po prvem odstavku 35. člena ZPOmK, bi se posamezni domnevni udeleženci usklajenega ravnanja znašli v dilemi, ali naj se očitka kršitve konkurence poskusijo rešiti za ceno razkritja lastnih poslovnih skrivnosti. S tem bi bili prizadeti ne le v ustavno varovani pravici do zasebne lastnine (kamor je za potrebe te obrazložitve mogoče uvrstiti interes podjetja na lastnih poslovnih skrivnostih), temveč tudi v njihovi pravici do ustavno zajamčenega sodnega varstva.
Vrhovno sodišče v konkretnih okoliščinah te zadeve ocenjuje, da je bil poseg v tožničino pravico do kontradiktornega postopka tudi ožje sorazmeren, zlasti, ker sporni izbris ni del utemeljitve zadevne kršitve konkurence kot take, temveč je (preko vseh razumnih dvomov) del ekskulpacijske argumentacije ene od kršiteljic; se druge zadevne kršiteljice, vključno s tožnico, ne morejo zanesti, da jih bo pred posledicami kršitve konkurence razbremenila tuja poslovna skrivnost; je bil zadevni izbris tak, da je pustil zavrnjeni ekskulpacijski razlog viden.
Stališče, da je o usklajenem ravnanju včasih mogoče sklepati že iz vzporednega tržnega vedenja podjetij, zlasti, ko je to njegova edina verjetna razlaga, ne pomeni, da je breme dokazovanja alternativnih razlag na strankah. Sklepanje o vzporednem vedenju kot posledici usklajenega ravnanja se mora vsiljevati z določeno logično nujnostjo iz dejstev, ki jih ugotovi Urad. Da bi to sklepanje lahko zgradil, mora Urad ustrezna dejstva dovolj natančno ugotoviti, pri čemer pa med njimi ne sme biti logičnih nedoslednosti. Po drugi strani je dovolj, da podjetje, ki naj bi skupaj z drugimi ravnalo usklajeno, dokaže obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovil Urad, prikažejo v drugi luči, v kateri bi lahko razlago iz izpodbijane odločbe nadomestila tudi kakšna drugačna razlaga.
V primeru, da je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša. Tržna moč in deleži podjetij so v takšnem primeru pravno pomembni kvečjemu za dejanske stanove izjem po tretjem odstavku 5. člena ZPOmK in po določbah 6. člena ZPOmK.
ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja na upoštevnem trgu – dovoljenost revizije – pomembno pravno vp0rašanje – sprememba ureditve izdajanja ugotovitvenih odločb po ZPOmK-1 – jasnost določb ZPOmK-1
Ureditev izdajanja ugotovitvenih odločb po stari zakonski ureditvi glede na jasnost določb v sedanji pravni ureditvi ne predstavlja več pomembnega pravnega vprašanja. Navedene določbe ZPOmK-1 Uradu namreč jasno dopuščajo možnost, da izda bodisi zgolj ugotovitveno odločbo o obstoju kršitve, bodisi odločbo, ki obsega tako ugotovitev obstoja kršitve, kot tudi zahtevo po prenehanju kršitve.
ZPOmK-1 člen 18, 18/3, 18/5, 19, 38, 56, 59, 61. ZUP člen 9. URS člen 22.
načelo kontradiktornosti - varstvo konkurence - omejevanje konkurence - zloraba prevladujočega položaja - začasni ukrepi Urada za varstvo konkurence
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba dikcijo „odločba Urada“ razlagati širše, v smislu pojma „upravnega akta“, tako da poleg upravnih odločb v ožjem pomenu besede obsega tudi sklepe, ki vsebinsko odločajo o pravici, obveznosti ali pravni koristi podjetja, proti kateremu se vodi postopek, med katere spada tudi obravnavani sklep o začasnih ukrepih.
Kontradiktornost mora biti zato v obsegu, kot ga dopušča posebna narava začasnih ukrepov, zagotovljena še pred njihovo izdajo po 38. členu ZPOmK-1. Obseg kontradiktornosti se bo kazal predvsem kot pravica stranke do zaslišanja in možnosti dajanja izjav, manj pa kot pravica do vpogleda v spis, ki se lahko zaradi varovanja interesov postopka odloži do kasnejših faz postopka.
omejevalni sporazum – sklep podjetniškega združenja – nezavezujoč sklep
Tudi sklepi podjetniških združenj, ki za članice združenj niso zavezujoči, so prepovedani po ZPOmK. Zahteva pa se, da je cilj ali učinek takih sklepov vplivati na obnašanje članic pri poslovanju na trgu.
Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka presoje skladnosti koncentracij predpostavke za odločbo po tretjem odstavku 45. člena ZPOmK-1 niso več podane, zato z izdajo tega sklepa preneha veljati tudi izpodbijana odločba tožene stranke z dne 2. 6. 2009 in tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za izpodbijanje navedene odločbe.
ZPOmK-1 člen 6, 37, 54, 56, 61. ZUS-1 člen 9, 9/1, 11, 12, 12/1, 12/2, 14, 14/1, 65, 65/1, 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 89. URS člen 127, 158. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti člen 81.
dovoljenost revizije - preprečevanje omejevanja konkurence - usklajeno ravnanje na trgu - zavrženje revizije
Zoper pravnomočno sodbo, ki jo izda Vrhovno sodišče po ZPOmK-1, revizija ni dopustna.
omejevalni sporazum – sklep podjetniškega združenja
Dejstvo, da gre za opravljanje storitev v javnem interesu in v okviru javne službe, ne pomeni, da ne more iti za gospodarsko dejavnost v pomenu konkurenčnega prava. Čeprav je povpraševanje omejeno (odvisno od napotitve zdravnikov) in plačilo zagotovljeno preko zavarovanja, zdravilišča opravljajo svoje storitve proti plačilu na danem trgu.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011658
ZPOmK člen 15, 15/2. ZUP člen 109, 109/1, 111, 111/3.
upravni spor – omejevalna ravnanja – skrb za dostojanstvo organa – žalitev organa – denarna kazen
Žalitev organa ali uradne osebe je treba pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti).
Vsebina obravnavane vloge in način, na katerega je bila ta vsebina podana, nista taka, da bi okrnila dostojanstvo Urada. Zlasti je namreč ostalo neznano, za razkrivanje katerih poslovnih skrivnosti naj bi sploh šlo, kar bi šele omogočilo presojo teže vrednostnega očitka, ki ga je tožeča stranka namenila Uradu. Dokler pa to ni znano, je ta očitek votel. Dasi torej ta vloga pomeni določeno obliko neprimernega pritiska na delo Urada, ta pritisk ne dosega stopnje, ki bi utemeljevala naložitev kazni.
sodno varstvo - varstvo konkurence - elektronska pošta - postopek pri omejevalnih ravnanjih - preiskovalni postopek - zahteva Urada za varstvo konkurence za posredovanje podatkov - sklep o naložitvi denarne kazni zaradi nespoštovanja zahteve Urada - sodelovalna dolžnost podjetja - zasebnost delavcev - zasebna elektronska pošta - poslovna dokumentacija - elektronska poslovna dokumentacija
Čeprav sodišče sicer načeloma pritrjuje tožbeni tezi, da pomešane poslovne in zasebne korespondence ob nasprotovanju zaposlenih ni mogoče z objektivno gotovostjo ločiti, ne da bi se poseglo v njihovo zasebnost, pa hkrati ocenjuje, da je bilo zahtevo Urada mogoče izpolniti tudi tako, da se v zasebnost delavcev sploh ne bi poseglo. Tožeča stranka bi to lahko storila z naročilom svojim delavcem, naj selekcijo opravijo sami, njej pa predajo korespondenco, ki ni zasebna. To bi jim smela naložiti, saj ni videti, da bi ji ti to smeli odreči. V odgovoru na zahtevo za predložitev dokumnetacije bi torej tožeča stranka morala konkretno opisati, kakšen je bil rezultat pregleda - navesti, koliko elektronskih sporočil je bilo poslanih in koliko jih je bilo prejetih od spornih gospodarskih družb, kateri delavci so bili pri tem udeleženi in koliko sporočil je bilo zasebnih oziroma takih, da delavci zanje trdijo, da so bila zasebna. Ostala sporočila bi delavci morali izročiti tožnici, ta pa Uradu.
Odgovor tožeče stranke, da so ji delavci sporočili, da svojih elektronskih sporočil ne arhivirajo, je komajda zadosten. Malo je namreč verjetno, da ne bi niti tožeča stranka niti njeni delavci hranili elektronske poslovne dokumentacije lastne družbe oziroma da bi jo sproti brisali. Kljub temu pa izpodbijani sklep ne vsebuje ugotovitev, ki bi kazale na to, da odgovor tožeče stranke ne ustreza resničnemu stanju ali da je bila zahtevana elektronska dokumentacija kadarkoli po prvem pozivu za njeno izročitev morda izbrisana.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR
VS1011556
ZPOmK člen 10, 10/5, 10/5-5.
upravni spor – omejevalna ravnanja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – trg ravnanja z odpadno embalažo – pojem zlorabe – pogojevanje sklepanja pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi niso povezane z vsebino teh pogodb – rezervni vzrok protikonkurenčne posledice – zloraba znamke
Revidentka je zlorabila prevladujoči položaj na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, s tem, da je onemogočala prehod uporabnikov storitev ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek (zavezancev), med konkurenti, med drugim z vezavo prenosa obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, in tiste, ki je komunalni odpadek, ter zahteve po prenosu celotne količine embalaže zavezanca na revidentko s predvidenimi sankcijami za odstopanje od vnaprej napovedane letne količine v povezavi z uveljavitvijo neupravičeno dolgega 12-mesečnega odpovednega roka. Četudi bi držalo, da definicije iz Pravilnika in Uredbe v posameznih primerih ne dopuščajo sledenja količini embalaže ves čas od dajanja izdelka na trg do končnega nastanka ene, druge ali obeh vrst odpadne embalaže, to ni odločilno, saj to ne velja v vseh možnih primerih. Kadar zavezanec za ravnanje z odpadno embalažo svoje dolžnosti glede obeh njenih vrst ne bi mogel racionalno izpolnjevati preko več za to specializiranih družb, se za to pač ne bi odločil. Vendar pa so zavezanci (obstoječi in bodoči), pri katerih je možna dovolj ostra razmejitev, da bi bili svoje dolžnosti mogli tako izpolnjevati, z vso svojo embalažo neupravičeno vezani zgolj na storitve revidentke. To tudi v bistvenem utemeljuje revidentkino zlorabo njenega prevladujočega položaja v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 10. člena ZPOmK.
Prehod zavezancev med konkurenti je revidentka neupravičeno onemogočala tudi z zahtevo za vstop zavezancev v sistem revidentke v primeru, da je na embalaži, ki jo dajo v promet na ozemlju Republike Slovenije, znak zelena pika. Sodišče prve stopnje in Urad nista zanikala upravičenj, ki izhajajo iz pravic razpolaganja z zadevno znamko, saj priznavata oziroma vsaj dopuščata, da gre za kolizijo med varstvom intelektualne lastnine in varstvom konkurence. Vendar pa to za obravnavano zadevo ni odločilno. Bistveno je namreč to, da je bila ta pravica industrijske lastnine zlorabljena za neupravičeno vezavo zavezancev za ravnanje z odpadno embalažo na uporabo revidentkinih storitev za ravnanje s to embalažo. Sodišče prve stopnje je soglašalo s stališčem Urada, da bi bila naložitev obveznosti zavezancem, da posebej označijo (s prelepljenjem znaka ali kako drugače) embalažo, ki ne sodeluje v sistemu revidentke, nesprejemljiva (v smislu: pretirana, nesorazmerna, takšna, ki predstavlja „znatne dodatne stroške“).
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-1, 7, 7/4-a. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 3.
varstvo konkurence - omejevalni sporazum - kartelni dogovor - usklajeno ravnanje - podjetja za distribucijo električne energije - ekonomska celota - uporaba prava ES
V določenih okoliščinah je lahko usklajeno ravnanje ugotovljeno že na podlagi ravnanja podjetij na trgu (vzporednega obnašanja). To velja zlasti v primerih, ko je usklajeno ravnanje edina verjetna razlaga vzporednega obnašanja.
Zgolj dejstvo, da so vsa elektrodistribucijska podjetja v večinski lasti države, ne zadošča za ugotovitev, da bi bili sporazumi med njimi zaradi tega izključeni iz dometa 6. člena ZPOmK-1. Pri presoji, ali gre za ekonomsko celoto, je odločilno, ali imajo podjetja, katerih ravnanje se presoja, možnost neodvisnega odločanja.
Preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence v pomenu prvega odstavka 6. člena ZPOmK-1 ne pomeni nujno neposrednega povečevanja dobička udeleženk kartela. Ne glede na dobiček/izgubo strank, je negativen učinek na konkurenco podan že s tem, da se z dogovarjanjem izključi tekmovanje med konkurenti.
Konkurenčno pravo ES se uporabi, kadar sporazum ali ravnanje podjetij učinkuje na trgovanje med državami članicami (3. člen Uredbe 1/2003). Poleg tega ne zadostuje kakršenkoli učinek na meddržavno trgovanje, temveč mora biti ta učinek znaten. Dokaz učinka na trgovanje med državami članicami zahteva analizo narave sporazuma in ravnanj, vrste blaga in storitev, ki so predmet sporazuma, ter položaja in pomembnosti relevantnih podjetij.
uresničevanje glasovalnih pravic med postopkom presoje koncentracije - pravni interes za tožbo - začasna odredba
Glede na to, da je bila skupščina družbe, kot enkraten in sam po sebi neponovljiv dogodek, že izvedena, tožeča stranka nima več pravnega interesa za ugoditev tožbi ali predlogu za izdajo začasne odredbe. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat zavzelo stališče, da mora tožnik za obstoj pravnega interesa izkazati, da bi ugoditev njegovemu pravnemu sredstvu zanj pomenila določeno pravno (in ne le dejansko) korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve pravnemu sredstvu izboljšal svoj pravni položaj.
omejevalni sporazum – začasna odredba – težko popravljiva škoda
Tožnica s svojimi navedbami in ponujenimi dokazi ni izkazala, da ji zaradi izpodbijane odločbe grozi likvidacija in prenehanje. Materialno škodo, ki ji naj bi nastala zaradi izvršitve izpodbijane odločbe, je mogoče povrniti, če bi se izkazalo, da je njena tožba utemeljena.
Izpodbijana odločba tudi ne predstavlja ovire, da tožnica sama ne dvigne cene električne energije, ki jo dobavlja svojim odjemalcem, na nivo, za katerega meni, da je (ekonomsko) utemeljen.
ponovni predlog za izdajo začasne odredbe – zavrženje predloga - objektivne meje pravnomočnosti
Sklep o zavrnitvi začasne odredbe z dne 9.9.2009 je pravnomočen. Pravnomočnost obsega ves dejanski kompleks (zgodovinski dogodek), s katerim se utemeljuje ali bi se lahko utemeljevalo izdajo sodne odločbe. Zajema tudi dejstva, ki so obstajala v času izdaje odločbe, a v postopku niso bila uveljavljana. Tožnik v ponovljenem predlogu ne navaja ničesar takega, kar bi presegalo tako pojmovane objektivne meje pravnomočnosti. Njegovo zahtevo je bilo zato treba zavreči kot nedopustno.
ZPOmK-1 člen 27, 27/2, 27/4, 27/5.ZUS-1 člen 32, 32/2.
zahteva za posredovanje podatkov - nespoštovanje zahteve - sklep o naložitvi denarne kazni in novega roka za posredovanje podatkov - dopustnost sodnega varstva zoper sklep o določitvi novega roka - odložitvena začasna odredba
Zoper sklep, s katerim Urad RS za varstvo konkurence določi nov rok za posredovanje podatkov (peti odstavek 27. člena ZPOmK-1), je postopek sodnega varstva izključen.
upravni spor – omejevalna ravnanja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – pojem zlorabe – zloraba na „sosednjem“ trgu, kjer ni prevlade – določanje neenakih pogojev za primerljive posle v razmerjih z različnimi sopogodbeniki
Določbe 10. člena ZPOmK ne izključujejo možnosti, da bi se zloraba prevladujočega položaja pokazala na drugem trgu, kot je ta, na katerem obstaja prevlada, in sicer ne glede na to, ali tudi na drugem trgu obstaja prevlada. Pogoj je, da sta oba trga dovolj povezana, tako da ravnanje na prvem lahko povzroči protikonkurenčne učinke na drugem („sosednjem“) trgu. Takšno je tudi utrjeno stališče SES. Zloraba je torej mogoča tudi v takšni obliki, da se je „dejanje zlorabe zgodilo na trgu govorne telefonije, učinki tega dejanja pa se kažejo na trgu internetnih storitev“.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 32, 32/2, 36, 36/1-4. ZPOmK-1 člen 55, 55/3. URS člen 35, 37, 38. 74.
preprečevanje omejevanja konkurence - sklep o preiskavi – poseg v ustavne pravice – dopustnost upravnega spora – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – drugo sodno varstvo – zavrženje tožbe
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) dopušča sodno varstvo zoper sklep o preiskavi v postopku sodnega varstva zoper odločbo. Prvotožeči stranki – pravni osebi, na katero se izpodbijani sklepi glasijo, je torej drugo sodno varstvo zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo tožene stranke o glavni stvari.
Ostalim tožečim strankam – fizičnim osebam je varstvo osebnih podatkov oz. komunikacijske zasebnosti zagotovljeno z izdano odločbo informacijskega pooblaščenca, zoper katero imajo sodno varstvo v upravnem sporu.