brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - mesečni povprečni dohodek na člana družine - osebni stečaj prosilca - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Toženka upravičenosti razlogov, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno, ni presojala. V zadevi je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku in upoštevala le podatke, ki jih je pridobila sama iz uradnih evidenc. Zaradi zavzetega pravnega stališča ni upoštevala navedb tožnice, da gre del plače nad zneskom 604,00 EUR in regres za letni dopust v stečajno maso, in zato z njim ne more razpolagati. Tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjasni o dohodku, ki ga prejema in delu dohodka, s katerim ne more razpolagati zaradi osebnega stečaj, ter da izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno iz razlogov, ki niso nastali po njeni krivdi.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejstva, ki vplivajo na središče osebnih in ekonomskih interesov zavezanca v Sloveniji so npr.: zakonec, otroci, vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, osebno premoženje v Sloveniji, družbene vezi v Sloveniji in njegove ekonomske vezi s Slovenijo. Tudi po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da noben dokaz o tožnikovih družabnih in socialnih stikih pri ugotavljanju rezidentskega statusa ni pravno nepomemben in ga je potrebno presoditi. V konkretnem primeru pa je po presoji sodišča dejansko stanje premalo raziskano, izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena in ni v skladu z določbo 214. člena ZUP.
Skladno z določbo 290. člena ZUP organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe.
Izvršilni postopek je voden po določbah ZUP, ter od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, njegov cilja pa je prisilna vzpostavitev stanja, ki ga nalaga izvršilni naslov.
Tožbenih navedb, ki se nanašajo na zakonitost izdaje odločbe o naložitvi obveznosti z dne 19. 7. 2018, torej samega izvršilnega naslova, v obseg katerih sodijo tudi ugovori o nemožnosti izvršitve izpodbijanega sklepa, pa sodišče zato, ker ta odločba ni predmet tega upravnega spora, v katerem tožnik izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ne more upoštevati.
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je namreč izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi se tožnik pritožil zoper navedeno inšpekcijsko odločbo, to tožnik potrdi tudi v tožbi. Ugovorov zoper izvršilni naslov pa, kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, ni mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na izvršilni postopek.
industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - znak znamke - razlikovalna moč znamke - obrazložitev odločbe
Strinjati se gre s tožnikom, da povprečni potrošnik - zlasti ob upoštevanju blaga in storitev, ki naj bi jih pokrival prijavljeni znak - besedo "radost" (takoj) zazna v pomenu "pasja radost", tj. klobasa, salama ipd., oziroma jo s tem pojmom in njegovimi pomeni poveže. Pri tem po oceni sodišča že izkustveno ni potreben poseben intelektualni napor, niti ni potrebna kakršnakoli posebna interpretacija, saj je pomen te besede oziroma pojma glede na konkretni primer in primerjano blago ter storitve takoj zaznaven in razumljiv povprečnemu potrošniku, ki je razumno obveščen, pozoren in preudaren. Da naj bi tako povezovanje pri povprečnem potrošniku terjalo preveč miselnih preskokov, pa toženka v izpodbijani odločbi argumentirano ne pojasni, temveč zgolj pavšalno in neprepričljivo navrže.
ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 8.
dohodnina - akontacija dohodnine - napoteni delavec - nadomestilo za ločeno življenje - zmanjšanje davčne osnove
Davčni organ bi tožnici v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja nadomestilo za ločeno življenje ne vštel v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če bi opravljala delo izven kraja, kjer živi s svojo družino ter zato zaradi službenih potreb delodajalca v času delovnih obveznosti prebivala ločeno od svoje družine, torej zaradi službenih potreb delodajalca bila napotena na delo v drug kraj, kot je kraj, kjer prebiva z družino. V času, ko je bila zaposlena pri družbi A. Avstrija, je bil kraj njene stalne zaposlitve v Avstriji. Torej ni šlo za napotitev delavke, marveč je bilo v danem primeru delovno mesto tožnice v Avstriji. Tožnica se je sama odločila, da se bo zaposlila v Avstriji in da bo prebivala ločeno od svoje družine zaradi boljših pogojev zaposlitve.
ZSPJS člen 13, 13/4. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 44, 44/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1.
imenovanje v naziv - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - uporaba predpisa
Fleksibilnost v razlagi in uporabi določb o sistemizaciji delovnih mest v javnem sektorju terja kot korelat fleksibilnost pri razlagi in uporabi pravnih določb, s katerimi se urejajo pravice delavcev, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih. Pravno nevzdržno je stališče toženke, da so pravice javnega uslužbenca iz delovnega razmerja vezane izključno na pravno ureditev, katere izrecni naslovljenec je delodajalec. Po mnenju sodišča bi namreč ureditev področja sistemiziranja delovnih mest v državnih organih, ki dopušča in omogoča upoštevanje specifične vsebine nalog in pogojev, temu ustrezno terjala pravno ureditev pravic iz delovnega razmerja, ki navedene specifike upošteva. Zato bi po mnenju sodišča določb o personalni veljavnosti KPZSV ne bilo mogoče razlagati v pomenu, da absolutno in glede celotnega obsega pogodbe izključujejo delodajalce, ki niso zavodi v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, in tako tudi ministrstvo, in sicer glede na to, da je v sistemizaciji ministrstva predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga določa KPZSV.
Za tožnico glede vprašanja napredovanja v naziv velja in je treba uporabiti področni predpis, ki ureja pogoje in postopke napredovanja oziroma pridobitve nazivov, oziroma predpis, ki ureja napredovanje v naziv zaposlenih v plačni skupini F, kar pa je v obeh primerih Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive.
Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica z zahtevano predložitvijo potrebnih listin, ki pa jih je bilo glede na pogodbeni dogovor dopustno predložiti šele naknadno, izvajala nedopusten vpliv na odločitve potrošnikov po 8. členu ZVPNPP. Iz izreka izpodbijane odločbe pa izhaja, da se tožnici prepove enkrat mesečno zaračunavati pogodbeno kazen v višini 35 EUR, če potrošniki v 14 dneh po sklenitvi pogodbe in odobritvi kredita ne predložijo v skladu s pogodbo potrjene administrativne prepovedi na svoj osebni dohodek oziroma pokojnino ali poroštvene izjave poroka. Po presoji sodišča so citirani razlogi in izrek izpodbijane odločbe v medsebojnem nasprotju, saj splošne prepovedi zahtevati zavarovanja za dana posojila oziroma kredite ni, glede na ugotovitev, da je v obravnavanem primeru v nasprotju z zakonom, da tožnica potrošnikom daje na voljo dodaten rok po sklenitvi pogodb, da predložijo zahtevana zavarovanja šele naknadno, pa bi bilo po presoji sodišča tožnici na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP, kolikor bi bili za to izpolnjeni pogoji, kvečjemu mogoče prepovedati, da potrošnikom daje na voljo takšen dodaten rok, oz. ji zapovedati, da vsa zavarovanja zahteva že vnaprej oz. ob sklenitvi pogodbe.
ZGO-1 ne vsebuje posebnih določb za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so bili zgrajeni brez njega, tj. za legalizacijo že izvedenih gradenj. Po ZGO-1 torej legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta, da so v primeru, ko je komunalna infrastruktura že položena in objekt nanjo priključen, pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja drugačni in da je potrebno upoštevati zatečeno stanje, ker ne pride do prekopa, razkopa, niti drugih del na zemljišču. Tega ZGO-1 v 66. členu, na katerega se sklicujeta, pa tudi v nobeni drugi določbi ne določa. Čeprav objekt že stoji, za izdajo gradbenega dovoljenja za tak objekt veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte. Med njimi je tudi pogoj, da mora imeti investitor pravico graditi tako objekt kot tudi komunalne priključke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je tožnik prvo plačo iz naslova zaposlitve pri družbi A. d.o.o. za mesec februar 2019 prejel v mesecu marcu 2019, torej v upoštevanem obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka kot višino lastnega dohodka tožnika po drugem odstavku 21. člena ZSVarPre upoštevati višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Navedenega pa tožena stranka ni storila in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.
V obravnavanem primeru iz navedb tožnika in spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik v osebnem stečaju, ter da je njegova plača obremenjena z odtegljaji zaradi poplačila stečajnih upnikov. Iz navedenega razloga tožnik v mesecu juniju 2019 tudi ni dobil nakazanega regresa za letni dopust. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka v obravnavanem primeru ugotoviti ali tožnik izkazuje pogoje iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, torej ali izkazuje upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.
dohodnina - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - odbitek v tujini plačanega davka - študentsko delo
Kot podlago za izpodbijano odločitev je finančni organ pravilno navedel tretji odstavek 113. člena ZDoh-2, po katerem se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26 leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak 75% zneska splošne olajšave iz 111. člena tega zakona. V zakonu predpisani pogoji v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni. Tožnica ni opravljala začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, kot to določa tretji odstavek 113. člena ZDoh-2.
ZDavP-2 člen 151. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 355, 355/3, 355/3-8. ZP-1 člen 44, 44/1.
davčna izvršba - izvršilni naslov - postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - globa - plačilni nalog
Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je plačilo globe štela kot strošek iz 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP oziroma ni obrazložila, zakaj je ob sicer nespornem podatku o začetku stečajnega postopka in podatku o pravnomočnosti plačilnega naloga štela, da globa predstavlja druge stroške stečajnega postopka.
V ponovljenem postopku odločanja, ugotovitev nemške narodnosti A.A. ni bila izpodbita. Presoja dokazne moči listin (seznama Kulturbundovcev ...) v primerjavi z izjavami prič, ki so bile v času delovanja upravičenke mladoletne in po oceni upravnega organa neizrazito vpete v medvojna in povojna dogajanja, in ki so vse izpovedano izvedele na podlagi pripovedovanja drugih oseb, ne pa na podlagi lastnih izkustev, je bila tudi po presoji sodišča izvedena skladno z načelom proste presoja dokazov.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30(2).
javni razpis - kmetijstvo - turizem - dopolnilna dejavnost na kmetiji - pogoji javnega razpisa - najemna pogodba
Tožeča stranka je izvajala dejavnost, ki ni bila predmet sofinanciranja. Pri tem je nebistveno, kakšne davščine je tožeča stranka v zvezi s tem odvedla, saj je nadzor glede obračunavanja, odmere in plačila davkov v pristojnosti davčnih organov.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8.
prepoved opravljanja dejavnosti - omejitev dostopa do spletne strani - pomanjkanje pravnega interesa
S točko I izreka izpodbijane odločbe je bil družbi A. d.o.o. (in torej ne tožniku) izrečen ukrep zapečatenja tam navedenih spletnih strani zaradi kršitve prepovedi opravljanja dejavnosti. Tožnik v tem delu ni bil stranka v upravnem postopku in mu v tem delu izpodbijana odločba ničesar ne nalaga. Zato po presoji sodišča s I. točko izreka izpodbijane odločbe ni bilo poseženo v tožnikove pravice oziroma pravne koristi.
Ob upoštevanju namenske, logične, sistemske in besedne metode razlage zakonska dikcija prvega odstavka 37. člena ZFU v delu, ki finančni upravi omogoča, da izreče „prepoved opravljanja dejavnosti ter hkrati zapečati poslovne prostore, dokumente ali predmete“, smiselno zajema tudi zapečatenje spletne strani oziroma v predmetni zadevi onemogočanje dostopa do navedenih spletnih strani, saj se v tem primeru kršitve zakona in izvajanje prepovedane dejavnosti trgovine na drobno vrši preko spleta in sicer preko teh spletnih strani.
ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6. ZJC člen 68.
objekt za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - državna cesta - soglasje pristojnega organa
Med strankama je nesporno dejstvo, da so sporni objekti postavljeni ob državni cesti, prav tako ni sporno, da tožeča stranka ni pridobila soglasja za njihovo postavitev od Direkcije za infrastrukturo.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.1.1, 2/1-1.1.3, 2/1-1.1.4.
gradbeno dovoljenje - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom - vkopana klet - nezakonitost prostorskega akta - exceptio illegalis
Tožnik na podlagi ZN ni pridobil nobene pravice niti upravičenega pričakovanja, da bo lahko na njegovi podlagi gradil (kadarkoli) v prihodnosti in pod pogoji, kot izhajajo iz tega akta. Tožnik je lahko zaupal v veljavno pravo, saj mu je moralo biti znano, da bo moral za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjevati (tudi in predvsem) tiste pogoje, ki jih bo določal v času vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja relevanten zakon, in ne zgolj prostorski akt. Načelo pravne države pa ne zahteva, da so ti pogoji ves čas enaki, kot tudi ne preprečuje spreminjanja samih prostorskih aktov, in celo ne onemogoča spremembe zazidljivih zemljišč v nezazidljiva, če so za to podani zakonski pogoji.
Tožnik se ni mogel upravičeno zanašati, da mu obstoječa določila jamčijo gradnjo, po kateri se bo klet objekta nahajala na nadmorski višini 2,2 metra in s tem glede na konfiguracijo terena v celoti nad zemeljskim površjem.
nepremičninsko posredovanje - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - zakonita licenca - zavajanje - razlogi za ničnost
V 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP so primeri nedovoljenih ravnanj našteti primeroma in ne na izčrpen način. Zato sodišče ne sledi tožniku, temveč potrjuje razloge izpodbijane odločbe, da posredovanje neresničnih podatkov o pridobljeni izobrazbi predstavlja zavajanje državnega organa, ki se uvršča med „druga nedovoljena dejanja“ po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP in je s tem lahko razlog za izrek odločbe za ničnost.
ZZDej-K člen 42, 42/4, 44b, 44e, 44j. ZJZP člen 3, 13, 26, 26/1, 58, 58/3, 60. ZUP člen 9, 146.
zdravstvena dejavnost - koncesija - subsidiarna uporaba zakona - kršitev pravil postopka
ZJZP je sistemski zakon, v katerem so vsebovane splošne določbe o koncesijah za izvajanje gospodarske oziroma druge javne službe oziroma dejavnosti, za urejanje razmerij javno-zasebnega partnerstva. Ta zakon se uporablja tudi za koncesijska razmerja po prvi alineji 26. člena ZJZP, njegova uporaba pa je v razmerju do specialnih zakonov po 3. členu ZJZP subsidiarna, kar pomeni, da se določbe uporabijo le v primeru, če posebni zakon istovrstnih vprašanj ne ureja drugače. Ta posebni zakon pa je (bil) v teh primerih ZZDej oziroma je sedaj (po enakem principu) ZZDej-K, torej se ZJZP uporablja le za vprašanja, ki v ZZDej-K niso posebej urejena.
Eno izmed temeljnih načel javnih razpisov (na vseh področjih), je transparentnost, zato tega načela ni možno izključiti na področjih podelitve koncesij v zdravstveni dejavnosti, četudi ni izrecno predpisano, še posebej ne s podzakonskim aktom, kot je koncesijski akt. Vzpostavitev transparentnega sistema je bilo tudi eno izmed vodil k sprejetju ZZDej-K, načelo transparentnosti pa določa tudi 13. člen ZJZP. Ker torej organ ni predvidel in tudi ne izvedel javnega odpiranja ponudb, je s tem kršil pravila postopka.
Ne samo, da je organ pri svoji odločitvi uporabil še dodatna merila in kriterije, ki jih javni razpis ni določal, pred sprejemom odločitve je nedvomno ugotavljal tudi dejansko stanje, ko je ocenjeval prijavljene programe in tudi na tej podlagi sprejel svojo odločitev, zato je (tudi s tem) kršil pravila postopka.