davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - ugovori
Skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslovi (odmerne odločbe) so bili izdani v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1.
Sodišče sodne presoje po vsebini niti ne more opraviti, ker tožnika ni več in ga sodišče oziroma upravni organ v morebitnem ponovnem postopku niti ne more zaslišati, tako da organ ne bi mogel dopolniti postopka v primeru ugoditve tožbe, ker tožnika ni več v Sloveniji, sodišče pa ne sodi v hipotetičnih primerih. Nova določba 4. odstavka 50. člena ZMZ-1 (ZMZ te določbe ni imel) ne more vplivati na zgornjo razlago glede neobstoja pravnega interesa tožnika, da sodišče odloča po vsebini o tej tožbi, kajti okoliščina morebitne vrnitve tožnikov v Slovenijo je povsem negotova oziroma hipotetična, saj je od tožnikovega izginotja preteklo že skoraj 10 mesecev.
omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo
S predlogu priloženo odločbo z dne 13. 6. 2019, na katero se predlagatelj v svojem predlogu sklicuje, so zatrjevana dejstva – da je zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ker te prireja brez koncesije vlade, in da zavezanec te odločbe ne izvrši – dokazana. Ta dejstva, kot tudi dejstvo, da je nasprotna stranka ponudnik storitev informacijske družbe, so s strani nasprotne stranke neprerekana. Našteta dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na zakonsko določbo dopušča sodišču, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletne strani, preko katere se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade.
ZBPP člen 8, 8-5, 32, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna prošnja - zavrženje vloge
Tožnikova vloga za dodelitev BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh v drugem odstavku 32. člena ZBPP določenih sestavin, tožnik pa je po pozivu sodišča tudi ni ustrezno dopolnil, zato ni bilo podlage, da bi toženka prošnjo morala vsebinsko obravnavati, pri čemer sodišče dodaja, da bi toženka v tem primeru prošnjo lahko zavrgla že na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP.
Inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanje teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. To načelo pa je mogoče razumeti le tako, da je taka izbira možna le med tistimi ukrepi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in torej ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in po prosti presoji ter mimo materialnega predpisa. Za nelegalno gradnjo materialni predpis, torej ZGO-1, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev, kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen in kot je bil tožniku tudi materialnopravno pravilno (in pravnomočno) izrečen.
Tožnikova pravica do lastninske pravice ni absolutna v smislu kot to meni tožnik (in sicer, da ima pravico graditi na svoji zemlji), temveč je način pridobivanja in uživanja lastnine (tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija) določen z zakonom.
tožnik z navedbami o uporabi prizidka za delo ni uspel izkazati, da bi izvršitev odrejenega ukrepa ogrozilo njegovo pravico do spoštovanja doma, tožbeno navedbo, da gre za del doma, pa sodišče zavrača kot nedopustno tožbeno novoto.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine v času pridobitve - namenska raba zemljišč
Tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2 ne določa, da se kot nabavna vrednost upošteva z izrekom ugotovljena vrednost, temveč le, da se upošteva vrednost od katere je bil DDD odmerjen; je bila vrednost, od katere je bil tožniku odmerjen DDD od sporne nepremičnine, dejansko ugotovljena v izreku odločbe, saj ta vrednost predstavlja sestavni del tam navedene davčne osnove; in javnopravno razmerje, ki izhaja iz dispozitiva odločbe ob upoštevanju pravnomočnosti ostaja nespremenljivo, če in dokler se vanj ne poseže s pravilno uporabo pravnih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna prošnja - zavrženje vloge
V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in tudi po dopolnitvi ni imela vseh v drugem odstavku 32. člena ZBPP določenih sestavin. Tožeča stranka je bila pozvana, da svojo vlogo dopolni tako, da jasno navede, v kateri zadevi uveljavlja dodelitev BPP in zaradi vložitve katerih pravnih sredstev jo zaproša. Ker je tožeča stranka le na splošno odgovorila, ne da bi svojo zahtevo konkretizirala, ni bilo podlage, da bi tožena stranka prošnjo obravnavala vsebinsko, ampak jo je na podlagi določb drugega odstavka 67. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74/3, 74/4. ZDoh-2 člen 35, 35/3.
davki - prispevki za socialno varnost - dohodek iz dejavnosti - dohodek iz zaposlitve - samostojni podjetnik - navidezen pravni posel
Pravilna je ugotovitev davčnega organa, da gre v razmerju med tožnikom in samostojnimi podjetnicami za navidezno razmerje v smislu 5. in 74. člena ZDavP-2, ter da so se storitve opravljale v odvisnem pogodbenem razmerju. Formalni (ne)obstoj delovnega razmerja v smislu določb ZDR-1 za odločitev v obravnavani zadevi, glede na citirane določbe ZDoh-2, ni bistvenega pomena. Ne glede na navedeno pa tudi po presoji sodišča ugotovitve prvostopenjskega organa izkazujejo elemente, ki po določilih ZDR-1 definirajo delovno razmerje. Tudi po presoji sodišča je dolžan davčni organ pogodbe ter na njihovi podlagi izvršena izplačila presojati po njihovi vsebini, upoštevajoč davčno zakonodajo ter pri tem ni vezan na formalnopravno opredelitev poslovnih dogodkov. Zaradi tega tudi ne posega v veljavnost sklenjenih medsebojnih razmerij, temveč le razlaga njihovo ekonomsko vsebino.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove za izgubo pri odsvojitvi nepremičnine - rok za vložitev davčne napovedi
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik dal vlogo za zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine, z izgubo, doseženo z odsvojitvijo nepremičnine, dne 13. 3. 2017 in s tem po roku, ki je določen v 326. členu ZDavP-2 (do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto). Po stališču tožnika pa navedeni rok ni materialen in s tem prekluziven, zaradi česar zamuda navedenega roka naj ne bi imela za posledico izgubo pravice. Po presoji sodišča navedeno tožnikovo stališče ni pravilno. Sodišče se strinja z organom prve in organom druge stopnje, da gre za rok, v katerem lahko stranka (davčni zavezanec) uveljavlja (zakonsko) določeno upravičenje in da je navedeni rok materialen in s tem prekluziven. To pa pomeni, da roka ni mogoče podaljšati in da po preteku roka pravica do uveljavljanja upravičenja, ki ga daje zakon, ugasne.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da toženka nedopustno prejudicira izid zadeve, na katero se nanaša prošnja za BPP. Toženka je namreč pri presoji dodelitve BPP po zakonu dolžna presoditi tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh. S tem pa toženka ne sodi v zadevi in sodišču ne narekuje odločitve v zadevi, v zvezi s katero se uveljavlja dodelitev BPP.
izdaja gradbenega dovoljenja - občina kot stranka v postopku - stvarna legitimacija - udeleženec v postopku
Občina kot udeleženka v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZGO-1 nima (z zakonom določene) stvarne legitimacije „skrbnika“ javnega interesa v teh postopkih. Pri občini gre za sui generis udeleženca postopka za izdajo gradbenega dovoljenja brez z zakonom jasno določene vloge. To lahko pomeni le, da je vlogo občine treba omejiti, v povezavi z uporabo oziroma izvrševanjem prostorskih aktov v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, na opozarjanje na pravilno uporabo prostorskih aktov. Na tako vlogo občine kaže tudi nova zakonska ureditev, saj v zdaj veljavnem Gradbenem zakonu občina, na območju katere leži nameravana gradnja, ni več določena kot udeleženka postopka za izdajo gradbenega dovoljenja.
verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - materialni rok - zavrženje tožbe
Materialni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP je upravičencem iz tega zakona določil petindvajset mesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog. Gre za prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati, saj veže tako stranke kot organ, ki o zahtevi odloča; s potekom navedenega roka torej pravica do izplačila neizplačanih starih deviznih vlog ugasne in zahteve za verifikacijo ni več mogoče uveljavljati. Tudi izjeme v zvezi z vlaganjem zahtev za verifikacijo – tj. vložitve po izteku navedenega roka – ZNISESČP ne predvideva.
ZD člen 133, 143. ZDavP-2 člen 48, 48/2, 145, 145/2, 145/2-9.
izvršba - davčna izvršba - dedovanje - dolg - upnik - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku
Seznam izvršilnih naslovov je torej zbir več izvršilnih naslovov, kar pa samo po sebi pomeni, da se lahko glasi le na istega zavezanca, kot se glasijo posamezni izvršilni naslovi. V obravnavanem primeru se posamezni izvršilni naslovi v seznamu glasijo na zapustnika, pri tem pa tožena stranka ni pojasnila na kakšen način in po kakšnem postopku je lahko obveznost zapustnika prenesla na tožnika. Izrek sklepa o davčni izvršbi in obrazložitev sta sama s seboj v nasprotju, saj iz izreka sklepa izhaja, da se pri dolžniku C.C. opravi davčna izvršba, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je dolžnik A.A.
nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - izpodbijani akt - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je zaradi nepostavljenega tožbenega zahtevka ter nepravilno navedenega izpodbijanega akta, pravilen akt pa tožbi niti ni bil priložen, pa tudi upoštevaje tožbene navedbe in priložen drugostopenjski upravni akt, ostala do take mere nepopolna in nerazumljiva, da jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 treba zavreči.
Na področju varstva okolja je polno upoštevanje zakonskih določb, ki urejajo kontradiktornost postopka, bolj izraženo kot v drugih postopkih, zlasti zaradi velikega obsega potrebnih informacij, prepletenosti vplivov in kompleksnosti presoje njihovih učinkov na okolje. Ob upoštevanju navedenega sodišče zaključuje, da zadostnega dialoga med toženo in tožečo stranko v konkretnem primeru ni bilo, saj bi se morala tožena stranka, po tem, ko ji je tožeča stranka predložila novo varnostno poročilo, najprej opredeliti do tega poročila in šele nato sprejeti svojo odločitev, ne pa njegove vsebine upoštevati kot podlage za izdajo izpodbijane odločbe, ne da bi bila tožeča stranka seznanjena z (ne)uspehom take dopolnitve.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
verifikacija stare devizne vloge - rok za vložitev zahteve - materialni rok - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Rok, v katerem so morali upravičenci iz ZNISESČP za uveljavljanje svojih (materialnih) pravic iz tega zakona vložiti ustrezno sredstvo – zahtevo za verifikacijo je materialni in s tem prekluzivni rok, zaradi česar tega ni (bilo) mogoče podaljšati; veže tako stranke kot organ, ki o zahtevi odloča, s potekom tega roka pa pravica do izplačila neizplačanih starih deviznih vlog ugasne in zahteve za verifikacijo ni več mogoče uveljavljati.
Ne držijo navedbe tožeče stranke, da trave ni mogla pokositi zaradi višje sile zapadlega snega in zamrznjenega zemljišča, saj je bila na svojo dolžnost opozorjena že v mesecu maju. V vsaki odločbi je bilo napisano opozorilo kakšna bo sankcija, kolikor tožeča stranka naložene obveznosti ne bo izpolnila.
Tožena stranka svojo odločitev, da prošnjo za priznanje mednarodne zaščite zavrne, med drugim utemeljuje tudi s tem, da naj bi bila pri tožniku podana splošna neverodostojnost, čeprav na drugem mestu ocenjuje njegove izjave kot verodostojne in je tako v bistvenem delu obrazložitev odločbe sama s seboj v nasprotju in na to kršitev tožnik upravičeno opozarja v tožbi. Obrazložitev odločbe je tako v bistvenem delu sama s seboj v nasprotju in se zato odločbe tudi iz tega razloga ne da preizkusiti.
ZKP člen 522, 528, 530. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev tujca - mučenje - sodna odločba - načelo zaslišanja stranke v postopku - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - Rusija
Dokazna ocena zagotovila Generalnega državnega tožilstva Ruske federacije ob tem, da se v spisu zadeve nahajata sklep Okrožnega sodišča iz kraja A. z dne 24. 9. 2015 in odločba Okrožnega sodišča iz kraja A. z dne 12. 2. 2015, iz katerih izhaja, da bo tožnik nameščen v priporu v regiji Saratov in ne v priporu v regiji Nizhny Novgorod, kot to izhaja iz zagotovila Generalnega državnega tožilstva Ruske federacije z dne 10. 7. 2018, je do te mere pomanjkljiva, da sodišče v tem delu, ki je pravno pomemben za odločitev, izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. Zakaj daje toženka večjo težo zagotovilu Generalnega državnega tožilstva (razen z obrazložitvijo, da gre za kasnejši datum le-tega), toženka v izpodbijani odločbi namreč ni pojasnila. Pri čemer sodišče posebej izpostavlja, da z morebitnim (kasnejšim) sklepom sodišča, ki je pristojno za določitev kraja prestajanja kazni pripora oziroma morebitnega kasnejšega zapora, iz katerega bi izhajalo, da bo tožnik v priporu in morebitnem kasnejšem zaporu nameščen drugje, kot to izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča z dne 24. 9. 2015, ne razpolaga oziroma se le-ta ne nahaja v upravnem spisu zadeve, niti se toženka na takšen sklep sodišča Ruske federacije ne sklicuje. Pri tem pa toženka sama v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da ni seznanjena z razlogi, ki so botrovali spremembi odločitve glede namestitve tožnika v pripor v primeru izročitve.
Ker toženka ni izvedla dokazne ocene tožnikove pisne izjave, h kateri ga je sama pozvala tekom upravnega postopka, sodišče tudi v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.