dokazni standard verjetne kršitve 3. člena MKVČP - dokazovanje z izvedencem - zloraba procesnih pravic - strah pred preganjanjem - nehumano ravnanje - ocena verodostojnosti informacij o državi izvora - subsidiarna zaščita
Nasilna dejanja, ki pomenijo preganjanje v smislu 2. odstavka 1. člena ZAzil, so sicer lahko fizične ali psihične narave, vendar morajo biti v obeh primerih dovolj intenzivna. Z vidika izpolnjevanja pogojev za azil ni dovolj, da je tožnika strah pred preganjanjem (subjektivni element preganjanja), ampak mora biti njun strah tudi utemeljen (objektivni element preganjanja). V konkretnem primeru pa njun strah ni (objektivno) utemeljen že zaradi tega, ker zatrjujeta dejanja preganjanja, ki ne morejo biti dejanja preganjanja po 2. odstavku 1. člena ZAzil in zato za obstoj utemeljenega strahu pred preganjanjem niti ni bilo potrebno ugotavljati objektivnega stanja v izvorni državi prek določenih poročil. Ni mogoče vnaprej dajati ali odvzeti verodostojnosti nobenemu viru; vsi viri o stanju v izvornih državah so v azilnem postopku načeloma uporabljivi, njihova (ne)verodostojnost pa mora biti konkretno utemeljena. V obravnavanem upravnem sporu je relevantno "zdravstveno stanje" tožnika v Sloveniji in vpliv vrnitve tožnika v izvorno državo na njegovo zdravstveno stanje z vidika standardov iz 3. člena MKVČP. Tudi v tem smislu zdravstveno stanje prosilca za azil lahko pomeni pravno relevantno dejansko stanje za odločanje o azilu po 2. odstavku 1. člena ZAzil oziroma po Ženevski konvenciji v povezavi z določilom 9. člena Direktive št. 2004/83/EC, vendar le v primeru, če so ob tem izpolnjeni (tudi) vsi pogoji za podelitev statusa begunca po 2. odstavku 1. člena oziroma po Ženevski konvenciji ob upoštevanju Direktive št. 2004/83/EC. Argument tožene stranke, da tudi po MKVČP zdravstveno stanje ne more biti podlaga za podelitev azila, je neumesten, ker MKVČP pravice do azila sploh ne ureja. Zdravstveno stanje prosilca za azil pa je lahko podlaga za podelitev subsidiarne zaščite po 3. odstavku 1. člena ZAzil ob upoštevanju določb V. poglavja Direktive št. 2004/83/EC, če bi vrnitev prosilca za azil v izvorno državo pomenila nehumano ali poniževalno ravnanje (tudi mučenje) po 8. alineji 1. odstavka točke b.) 2. člena ZAzil. Dokazni standard, ki ga je glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice treba upoštevati za ugotavljanje verjetnosti tovrstnega tveganja, je, da mora tožena stranka oziroma sodišče ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za verjetnost, ki dosega stopnjo realne možnosti, da bi oseba, če bi bila vrnjena v izvorno državo, bila podvržena realnemu tveganju za kršitev omenjene zavarovane dobrine. Sistem varstva človekovih pravic iz MKVČP, ki ga zagotavlja sodna prakse ESČP je subsidiaren glede na sistem varstva teh pravic, ki ga zagotavljajo države podpisnice, kar pomeni, da države podpisnice MKVČP lahko sprejmejo višje standarde, kot jih vzpostavlja ESČP. V skladu z določilom 243. člena ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Odločitev o tem, ali je izvedensko mnenje v konkretnem sodnem postopku potrebno, ali ne, je stvar argumentirane ocene sodišča na podlagi vseh razpoložljivih dejstev, ki so sodišču znana. Pri tem pa mora sodišče zlasti v azilnih zadevah paziti tudi, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke ne pomeni zlorabe procesnih pravic v smislu izkoriščanja procesnih možnosti zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka.
neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč
Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov.
predodelitev otroka - prenos krajevne pristojnosti
Za prenos pristojnosti po 85. členu ZSV ne zadoščata dejstvi, da otrokova zaupna oseba živi na območju drugega CSD kot otrok in njegova starša ter tožnikovo nestrinjanje z ravnanji delavcev CSD.
investicijska davčna olajšava - lekarniška dejavnost - davek od dohodkov iz dejavnosti
V obravnavanem primeru gre za davčno ugodnost, ki jo je mogoče uveljaviti le ob ozkem tolmačenju določbe 48. člena ZDoh. ZDoh posebej oziroma izrecno ne določa, da lahko davčni zavezanec v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnove tudi v primerih, ko je oprema kupljena pred začetkom opravljanja dejavnosti (in v večjem delu še celo v predhodnem davčnem obdobju). Investicijska davčna olajšava iz 48. člena ZDoh je namenjena vzpodbujanju zavezancev k dodatnim vlaganjem, to je v situacijah, ko dobiček lahko usmerijo tudi v investicije. Naložba v osnovna sredstva je namenjena nabavi le-teh z namenom razširitve poslovanja ali nadomeščanja starih osnovnih sredstev, v sferi opravljanja pridobitne dejavnosti. Glede na takšen namen te davčne olajšave in ob upoštevanju ozkega tolmačenja davčnih ugodnosti tožbeni ugovor glede posebnosti lekarniške dejavnosti za odločitev ni relevanten.
uporaba prava EU - kmetijstvo - subvencija za krave dojilje - izjema od znižanja in izključitve
Po mnenju sodišča je tožena stranka ravnala delno napačno, ko je štela, da je v zvezi s sporno zahtevo v vseh pogledih treba uporabiti zgolj nacionalno materialno pravo. Znižanja in izključitve (pomoči) v zvezi z govedom, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč, se uporabljajo, če se ugotovi razlika med prijavljenim in ugotovljenim številom živali, razen če je nosilec kmetijskega gospodarstva predložil dejansko pravilne podatke ali če lahko na drugačen način dokaže, da ne nosi krivde. Navedeno izhaja iz 38. in 44. člena Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92, ki se od dneva pristopa Republike Slovenije, to je od 1. 5. 2004, uporablja v naši državi neposredno, saj v Aktu o pogojih pristopa izjeme na tem področju (Priloga XIII, točka 5. Kmetijstvo) niso določene. Tožena stranka bi po mnenju sodišča morala utemeljenost ugovora presojati tudi z vidika pravil, določenih v navedenih členih Uredbe.
ZD člen 132, 145, 132, 145. ZUS-1 člen 64, 105, 64, 105.
kršitev pravil postopka - zahtevek stranke - formalne pomanjkljivosti vloge
Kot zakoniti dedič prvega dednega reda je bil tožnik v času vložitve vloge za dodelitev podpore skupaj z ostalimi sodediči eden izmed skupnih lastnikov obravnavane parcele. Sodišče poudarja, da so sodediči v nerazdelni, kolektivni skupnosti in morajo nastopati skupaj kot celota, zato potrebujejo za vsak ukrep uprave in razpolaganja soglasje sodedičev. Po mnenju sodišča bi bilo potrebno določila pogodbe o zakupu kmetijskih zemljišč, ki jo je tožnik sklenil z ostalimi sodediči, glede na določbe 132. člena in 145. člena Zakona o dedovanju, razlagati kot tožniku dano soglasje vseh pravnih naslednikov - dedičev po pokojnem A.A. za obnovo sadovnjaka na obravnavani parceli. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru zato ni mogoče uporabiti določbe 67. člena ZUP in na njeni podlagi vloge tožnika zavreči, saj vloga nima zatrjevanih formalnih pomanjkljivosti, ki bi toženi stranki preprečevale postopek dodeljevanja podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov.
ravnanje z nepopolno vlogo - uporaba pravil ZUJIK - financiranje štipendij in šolnin - vloga za razpis - nepopolna vloga
Po določbah ZUP se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom. Ker je postopek javnega razpisa urejen z določbami ZUJIK, se zato za ravnanje z nepopolnimi vlogami uporablja ZUJIK.
dopustnost upravnega spora - končni zapis - upravni spor
Končni zapis, izdan po opravljenem nadzoru s strani ZZZS, predstavlja le zapis o kršitvah pogodbe, ki bo podlaga za eventualno uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ker je torej končni zapis izdan v okviru civilnopravnega razmerja fizičnih in pravnih oseb iz 1. člena ZPP, to ni akt, ki bi ga bilo možno izpodbijati v upravnem sporu.
Postopek izdaje ugotovitvene odločbe o ustreznosti izuma in patentnih zahtevkov po 91. in 92. členu ZIL-1 teče le na zahtevo stranke - imetnika patenta, zato je na slednjem breme, da v zahtevanem roku kot ustrezno dokazilo predloži slovenski prevod evropskega patenta, podeljenega za isti izum.
Za pravno domnevo, da je bilo zemljišče možno komunalno opremiti brez večjih stroškov zadostuje, da se v 60 m pasu ob javni dovozni cesti nahaja katerikoli del zemljišča, ki je povezan z javnim cestnim obrežjem, pri čemer zadošča, da je tak priključek en sam.
V ugovoru zoper registracijo znamke mora vložnik ugovora priložiti ustrezne dokaze, s katerimi se dokazuje obstoj okoliščin, ki so po določbah materialnega prava relevantne za zavrnitev registracije. Urad le preveri utemeljenost navedb v ugovoru na podlagi ugovora in predloženih dokazov in morebitnega mnenja prijavitelja in ni dolžan izvajati nobenih drugih dokazov.
Civilnopravne osebe, kamor spada kot društvo, so imele na svojih sredstvih lahko lastninsko pravico ali pravico uporabe, vendar sredstva, na katerih so imele pravico uporabe, niso izvzeta iz vračanja.
ZDDV člen 42, 36, 37, 38. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 66.
vrnitev presežka DDV - DDV
Bistveno je, ali je tožeča stranka pravilno in upravičeno knjižila v svoje poslovne knjige naknadno prejete račune. Pomembna je presoja, kdaj je bil promet spornega blaga opravljen. Utemeljenost zahtevka davčnega zavezanca za vrnitev presežka DDV se presoja po določbah ZDDV, Pravilnika, ZDavP in tudi Slovenskih računovodskih standardov. Ni pravne podlage za zavrnitev zahtevka zgolj v tem, da gre za saniranje nepravilnosti, ugotovljenih v inšpekcijskem pregledu.
Po določilih zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje v obravnavanem primeru tožeča stranka ne ustreza definiciji primarnega davčnega zavezanca po 1. odstavku 13. niti po 1. odstavku 22. člena ZPD. Ker 6. in 7. člen ZPD ne določata podlage za določitev davčnega zavezanca in obračun prometnega davka od prometa proizvodov in storitev, prvostopni davčni organ in tožena stranka pa nista obrazložila, na kateri zakonski podlagi je davčna obveznost naložena tožeči stranki kot kupcu oziroma naročniku storitve, sta nepravilno uporabila določbe ZPD, ki se nanašajo na določitev davčnega zavezanca in v tej smeri tudi nista ugotavljala dejanskega stanja.
poračunavanje davčnih obveznosti - vrstni red vračunavanja - plačilo davka
Poračunavanje plačila davčnih obveznosti se opravi skladno s pravili o vrstnem redu vračunavanja, veljavnimi v času, ko je plačilo opravljeno. Če zakon prisilnih določb o vračunavanju starejšega davčnega dolga ni vseboval, je bilo vračunavanje izpolnitve v dispoziciji davčnega zavezanca.
prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - carinski dolg
Ni sporno, da je izbrisana družba dolgovala dolg carinskemu uradu. Njeno obveznost je po izbrisu družbe iz sodnega registra prevzel tožnik, ki ga je tudi po presoji sodišča šteti za aktivnega družbenika. Tožnik je edini ustanovitelj in družbenik izbrisane družbe in je torej le on lahko odgovarjal za poslovanje družbe.
Ker v primeru razveljavitve odločbe o izbiri pristojna komisija za pritožbe po uradni dolžnosti razveljavi akt o imenovanju in pogodbo o zaposlitvi in ker glede na ekonomsko moč tožene stranke izplačilo morebitno odškodnine ne more biti vprašljivo, sodišče ne najde nobenega razloga, zaradi katerega bi bila lahko izvršitev njegove odločbe v glavni zadevi kakorkoli otežena, oziroma zaradi katerega bi bila učinkovitost sodnega varstva brez izdaje začasne odredbe kakorkoli okrnjena, zato morebitne škode, ki bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala tožniku, ni mogoče šteti za težko nadomestljivo.
denacionalizacijski upravičenec - pravna oseba - pravni naslednik pravne osebe - denacionalizacija
ZDen dopušča uveljavljanje pravic po tem zakonu tudi pravnim naslednikom pravnih oseb. Dolžnost vlagatelja pa je, da k zahtevi za denacionalizacijo predloži dokaze o pravnem nasledstvu.
vrnitev nepremičnine v naravi - grajeno javno dobro - denacionalizacija
Asfaltirano parkirišče pomeni, da gre za nepremičnino, ki je grajeno javno dobro, kar glede na 3. točko 1. odstavka 19. člena ZDen pomeni, da je ni mogoče vrniti v naravi.