direktor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - razrešitev - odpravnina - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
Za odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zadostna že ugotovitev, da je bila odpoved dana prepozno.
Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bilo ne zakonske ne pogodbene podlage za odpravnino zaradi odpoklica (razrešitve) poslovodje.
ZGD, ki je veljal v letih 2002 in 2003, ni neposredno urejal odgovornosti poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, zato je po analogiji treba uporabiti določbe o odgovornosti članov uprave (258. člen ZGD).
Pritožbene navedbe, da je višje sodišče v odločitvah Pdp 1076/2006 in Pdp 1281/2007 štelo dodatek za neugodne vplive delovnega okolja za čisto denarno terjatev, so neutemeljene.
Tožena stranka je v pritožbi dokazala obstoj neenotne sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev o višini odpravnine delovnega invalida po 109. členu ZDR (pri čemer o podobnem pravnem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo). Ni namreč enotnega stališča o tem, ali je osnova za izračun odpravnine plača in nadomestilo, ki ga prejema delovni invalid, dvojna plača, ali plača, ki bi jo dobil, če bi delal poln delovni čas.
ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1. Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetijali obratov člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je šlo za spremembo delodajalca v smislu določb 73. člena ZDR in Direktive Sveta 2001/23/ES. Delodajalec ima nedvomno pravico, da opravljanje določene dejavnosti prenese na pogodbenega partnerja. Tožena stranka je iz ekonomskih razlogov prepustila opravljanje uslug in sicer del čiščenja proizvodnih prostorov drugemu podjetju, čistilnemu servisu, zaradi česar je delo tožnice postalo nepotrebno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved
Nezakonitost odpovedi pomeni, da pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem še vedno velja. ZDR ne predvideva enostranske spremembe pogodbe o zaposlitvi brez soglasja delavca. V 118. členu je predvideno le prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, če ob nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec ne želi nadaljevati delovnega razmerja (prvi odstavek) oziroma če ne glede na predlog delavca sodišče ugotovi, da upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo mogoče (drugi odstavek).
Čeprav ZDR v 184. členu določa, da je delodajalec dolžan povrniti delavcu pri delu povzročeno škodo po splošnih pravilih civilnega prava in se tako opredeljena odškodninska odgovornost nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja, individualno urejenih v pogodbi o zaposlitvi, se v dosedanji praksi sodišč ni štelo, da bi bil delavec z zavrnitvijo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo neustrezno ali ustrezno delo ob istočasni sprožitvi spora zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi in uveljavljanju nadomestila plače za čas nezakonitosti odpovedi na podlagi 171. člena OZ upravičen le do razlike prikrajšanja med plačo po nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi in plačo na drugem delovnem mestu, za katero je podpis nove pogodbe odklonil.
Po določbi 1. odstavka 83. člena ZUS-1 je potrebno revizijo vložiti v roku 30 dni od vročitve prepisa sodbe. Izdaja začasne odredbe je vezana na obstoj več procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ena od njih je tudi dovoljenost oziroma pravočasnost revizije. Ker le-ta ni izpolnjena, tudi ni pogojev za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.
invalidnost - izguba delovne zmožnosti - zmanjšanje delovne zmožnosti - drugo ustrezno delo - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencem
Za drugo ustrezno delo se lahko šteje le delo v organiziranem delovnem procesu, ki je ekonomsko upravičeno, to je delo na ustreznem (lahko tudi ustrezno prilagojenem) delovnem mestu, na katerem lahko delovni invalid brez škode za poslabšanje zdravja dosega normalne delovne rezultate.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe - izjasnitev o ponudbi - rok
V skladu z drugim odstavkom 90. člena ZDR se mora delavec izjasniti o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. Tožeča stranka je dne 5. 2. 2005 prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Podpisano pogodbo je poslala toženi stranki dne 14. 3. 2005. Sodišče je pravilno presodilo, da se je o ponudbi izjasnila prepozno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojiteljica v vrtcu - poslovni razlog - odpovedni rok - podaljšanje odpovednega roka - kriteriji za določanje presežnih delavcev - kolektivna pogodba
Ker gre pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov za redno odpoved, ima delavec vedno pravico do odpovednega roka. Delovno razmerje mu torej praviloma ne bo prenehalo na dan odpovedi pogodbe, temveč šele z iztekom odpovednega roka, ki je lahko sporazumno tudi podaljšan.
Tožena stranka je pri ugotavljanju delovne uspešnosti kot kriterija za določanje presežnih delavk, postopala v skladu s kolektivno pogodbo.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
S tem, ko je tožeča stranka uveljavila invalidsko pokojnino pri tujem nosilcu zavarovanja tudi ob upoštevanju v RS dopolnjene pokojninske dobe, je izčrpala izbirno pravico iz drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 in ne more uspešno uveljavljati enake pravice na podlagi iste pokojninske dobe tudi v RS.
ZDR člen 83, 86, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za odpoved - zagovor - javni uslužbenec - oblika in vsebina odpovedi
Pri razlogu iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je treba ugotoviti tudi težo kršitve, obliko krivde (naklep ali huda malomarnost) in da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Pri ugotavljanju teh okoliščin je pomemben tudi zagovor delavca, saj gre predvsem za ugotavljanje subjektivnih elementov kršitve in subjektivnega odnosa delavca do njih.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - zakonsko določeni minimum - uporaba podjetniške kolektivne pogodbe - bruto plača
V četrtem odstavku 109. člena ZDR določena omejitev višine odpravnine ni določena kot zakonsko določeni maksimum, ki bi kot ius cogens preprečevala ugodnejšo ureditev s katerokoli kolektivno pogodbo. Omejuje le višino odpravnine po drugem odstavku 109. člena tako, da se pri delavcih, zaposlenih nad trideset let, daljša delovna doba ne pozna več pri višini odpravnine, temveč znaša ta 10-kratnik osnove. Tako določena odpravnina je še vedno zakonski minimum, ki ga kolektivna pogodba - nenazadnje pa vedno tudi pogodba o zaposlitvi - lahko preseže.
V razlogih sodbe sodišča prve stopnje, ki temelji na očitno napačni ugotovitvi, da tožeča stranka inovacijskega predloga ni predložila sodišču, je nasprotje med tem, kar se navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 109. Uredba o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah člen 5. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1.
Pokojni mož tožnice ni mogel uveljaviti pravice do akontacije v Sloveniji, ker je pravico do akontacije in pravico do pokojnine pridobil v Republiki Hrvaški.
ponovna odmera starostne pokojnine - odmera pokojnine za nazaj - odločitev Ustavnega sodišča
Ker je bila odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-61/00 z dne 18. 9. 2003 objavljena v Ur. l. RS, št. 69/2003 z dne 3. 10. 2003, je tožena stranka tožniku pravilno priznala pravico do ponovne odmere starostne pokojnine, ki mu gre od 1. 11. 2003 dalje.
odškodninska odgovornost delavca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Sodišče druge stopnje je v nasprotju z določbo 358. člena ZPP obšlo pomembne dejanske zaključke sodišča prve stopnje, ter brez obravnave in brez ocene izpovedb prič, ki so bile zaslišane v postopku pred sodiščem prve stopnje, tudi samo ugotovilo nekatera odločilna dejstva, ki ne predstavljajo dejanske podlage sodbe sodišča prve stopnje. Kršitev 358. člena ZPP predstavlja v reviziji uveljavljano bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je tudi vplivala na pravilnost odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - ugovor zoper izredno odpoved
Dodatna možnost ugovora zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, po tem, ko delodajalec delavcu brez obdolžitve in brez vabljenja že vroči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni izpolnitve dolžnosti delodajalca, da delavcu omogoči zagovor v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZDR. ZDR takšnega ugovora in s tem dvostopenjskega postopka odpovedi ne pozna.
kategorija invalidnosti - spremembe v zdravstvenem stanju - dokončnost upravnega akta - odločitve sodišča
Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju predstavljajo novo stanje, ki ga sodišče ni pristojno presojati, ker o tem stanju še ni bilo odločeno v postopku pri toženi stranki. To novo dejansko stanje bo predmet presoje v novem postopku pri toženi stranki.
S tem, ko je sodišče prve stopnje razsodilo, da se tožniku prizna I. kategorija invalidnosti, ni pa odločilo o njegovi pravici, dejansko ni uporabilo 81. člena ZDSS-1.
ZDR člen 7, 7/2, 88, 88/1, 88/1-1, 114, 201, 236. SKPgd člen 17, 17/2. Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije (2001) člen 18, 65.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - ureditev s kolektivno pogodbo - komisija za razlago kolektivne pogodbe
Sodišča ne veže morebitna razlaga kolektivne pogodbe, ki je kot taka lahko le (dodatno) tolmačenje posameznih določb kolektivne pogodbe. Ne more pa razlaga spreminjati določb kolektivne pogodbe in "razlaga", da se konkretna določba kolektivne pogodbe ne uporablja, pomeni evidentno spremembo kolektivne pogodbe. Take pristojnosti pa komisija za razlago nima: kolektivno pogodbo lahko spremenijo le stranke kolektivne pogodbe po postopku, ki so ga same dogovorile.
Tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila starejša delavka po določbi 114. člena v zvezi z 201. in 236. členom ZDR. Imela pa je ta status po določbi drugega odstavka 18. člena panožne kolektivne pogodbe, ki je za delavke starost znižal na 50 let ob določeni gostoti delovne dobe pri delodajalcu in skupne delovne dobe.
pridobitev in prenehanje lastninske pravice - kmetijska zemljišča - družbena lastnina - objekti v upravljanju športnih društev - iura novit curia
ZSpo je v 64. členu posebej uredil lastninjenje športnih objektov, ki so bili ob njegovi uveljavitvi družbena lastnina ali last razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na ta dan opravljala dejavnost v športu, poleg tega pa je določil, da bivša družbena zemljišča, na katerih so (bile) športne površine in so prešla po ZSKZ v družbeno last, postanejo z njegovim sprejemom last lokalne skupnosti.