dokazi, pridobljeni v drugi državi članici evropske unije - izločitev dokazov pridobljenih v tujini
Pri presoji uporabnosti dokazov, pridobljenih v tujini, treba upoštevati suverenost te tuje države in njeno zakonodajo, vse to pa v povezavi z našo pravno ureditvijo, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo biti dokazi pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so bili pridobljeni, ob tem pa hkrati ne smejo biti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo Ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti (tako imenovani notranji test).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - alkoholiziranost na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je spornega dne prišel na delo oziroma, bil na delu pod vplivom alkohola, kršil 11. člen pogodbe o zaposlitvi, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010597
ZP-1 člen 71, 154, 154-3. ZPrCP člen 107, 107/4, 107/12. ZUP člen 80.
preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - čas izvršitve - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena izpovedbe prič
Po stališču pravne teorije (in prakse Vrhovnega sodišča, ki oblikuje sodno prakso tudi na področju prava o prekrških) je čas izvršitve sicer pomembna okoliščina v zvezi s številnimi vprašanji; nedvomno pa v konkretnem primeru ne predstavlja znaka prekrška. V vsakem primeru je potrebno izhajati iz konkretnih znakov prekrška, zato je potrebno v obravnavanem upoštevati, da se obdolžencu očita storitev prekrška kot vozniku osebnega avtomobila, ki je postopal v nasprotju z odredbo policista, ter tako sodba pravilno navaja čas, ko je bil obdolženec udeležen v cestnem prometu kot voznik osebnega avtomobila.
Sodišče prve stopnje je najprej ocenilo posamezno izpovedbo prič in nato v povezavi z vsemi drugimi, kar pomeni, da je postopalo v skladu z dokaznimi pravili, pri čemer ima po določilih 71. člena ZP-1 sodišče pravico do proste presoje dokazov.
Ker po četrtem odstavku 107. člena ZPrCP za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo, je tako obdolženec s pobegom namesto oprave odrejenega preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku storil prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1, 44a/2.. OZ člen 299.
zdravljenje v tujini - zakonske zamudne obresti - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso. Po sodni praksi revizijskega sodišča se sicer, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko enakovrednih metod, šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Zavarovanec lahko izbere tako metodo zdravljenja kot zdravstveni zavod oziroma državo, v kateri bo zdravstvene storitve uveljavljal, pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pa mu ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in podzakonskimi predpisi določenih standardov.
Vendar v okoliščinah konkretnega primera, ko so se operacije prirojenih srčnih napak pri otrocih po minimalni invazivni metodi tudi v Sloveniji izvajale že pred obravnavanim obdobjem (in ponovno tudi kasneje), ravno v obravnavnem obdobju pa ne, ker za to ni bilo zadostne varnosti in varnega okolja, temveč je bilo za to poskrbljeno pri zunanji ustanovi, sploh ne gre za primer, ki bi bil enak ali bistveno podoben s primeri iz dosedanje sodne prakse revizijskega sodišča. Možnosti zdravljenja prirojenih srčnih napak pri otrocih v Sloveniji v obravnavanem obdobju so bile izčrpane.
ZUPJS v 33. členu določa, da se ne glede na določbe tega poglavja, lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Za odločitev v zadevi je bistveno, da se stanje presoja glede na čas, ko je tožnik vložil vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 16, 17, 19.. ZDoh-2 člen 20, 34, 80, 113, 113/3.
državna štipendija - materialni položaj - dohodek iz študentskega dela
Klljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-3.. ZS člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da zgolj očitek, da je tožnik predložil toženi stranki lažne podatke o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ni zadosti konkretiziran, da bi bila odpoved zadosti določna.
Tožena stranka je šele v sodnem postopku vsebinsko opredelila odpovedni razlog, kar je prepozno. Ta pomanjkljivost vpliva na zakonitost izredne odpovedi, ne glede na to, ali delavec lahko glede na okoliščine, v katerih je prišlo do odpovedi, morebiti sklepa, kaj je imel delodajalec v mislih kot razlog za izredno odpoved. Te pomanjkljivosti ni mogoče sanirati niti z opredelitvijo in dokazovanjem naknadno konkretno opredeljenega odpovednega razloga v sodnem postopku, torej v predmetni zadevi z naknadnimi navedbami, za katere lažne podatke o izpolnjevanju katerih pogojev za opravljanje dela je šlo.
Skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 je pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec dolžan delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor. Tega tožena stranka ni storila. Ob izostanku pisne seznanitve tožnika z očitanimi kršitvami tudi v primeru, da bi prišlo do razgovora med tožnikom in direktorico tožene stranke, ne bi bilo mogoče šteti, da je tožena stranka kot delodajalec izpolnila svojo obveznost delavcu omogočiti zagovor pred izredno odpovedjo. Že zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku nezakonita.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 178, 178/1, 178/2.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
invalidnost - telesna okvara - zaključeno zdravljenje
V konkretnem primeru je toženec očitno štel, da je medicinska dokumentacija popolna, saj iz dokumentacije ni razvidno, da bi se zahtevala dodatna medicinska dokumentacija in tudi obe invalidski komisiji sta zadevo obravnavali. Ostalo pa je v tem postopku in za ta postopek nerazčiščeno bistveno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do invalidnosti oziroma telesne okvare. Ker je to vprašanje ostalo nerazčiščeno že v predsodnem postopku, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijane odločbe toženca odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST
VSL00007778
ZPP člen 212, 213, 337, 442, 458, 458/1.
plačilo komunalnih storitev - trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - odločilna dejstva in okoliščine - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pravica stranke do izvedbe dokazov ne pomeni, da lahko v postopku zahteva izvedbo kateregakoli dokaza, ampak le, da lahko zahteva izvedbo dokazov, ki so pomembni za odločitev v zadevi in ki jih je podala pravočasno. Zato je stranka ob podaji dokaznega predloga dolžna navesti, katero odločilno dejstvo dokazuje s predlaganim dokazom.
sklep nadzornega sveta - ničnost - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodni delavec - odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - gospodarski spor - predhodno vprašanje - odpoklic s funkcije
Glede na to, da sta se stranki lahko na podlagi 73. člena ZDR-1 drugače dogovorili o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, prav takšen dogovor pa je vsebovan v prvem odstavku 9.1. točke individualne pogodbe o zaposlitvi tožnika, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bil s sprejemom spornega sklepa izpolnjen pogoj za zakonito odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi.
Rešitev gospodarskega spora ni odločilnega pomena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v tem individualnem delovnem sporu (tako v zvezi s presojo ničnosti oziroma nezakonitosti sklepa nadzornega sveta kot tudi v zvezi s presojo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi), zato tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da predstavlja rešitev spora, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici pod opr. št. Pg 117/2017 (v zvezi z ugotavljanjem ničnosti sklepa nadzornega sveta tožene stranke o odpoklicu tožnika s funkcije predsednika uprave tožene stranke po 3. alineji drugega odstavka 268. člena ZGD-1), predhodno vprašanje za odločitev v tem individualnem delovnem sporu.
ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - pobotni ugovor - materialno pravni pobot - pogoji za materialnopravno pobotnje - nesporna terjatev upnika
Uveljavljanje pobota v izvršilnem postopku je v primerjavi s pravdnim postopkom omejeno. Namen izvršilnega postopka ni v tem, da bi izvršilno sodišče ugotavljajo obstoj sporne nasprotne terjatve kot enega izmed pogojev tudi pri materialnem pobotanju. Dolžnik mora v primeru, da so sporna dejstva, ki se nanašajo na sámo sporno terjatev, dokazati zatrjevano terjatev v pravdi. V izvršilnem postopku sme zato dolžnik uveljavljati v pobot samo tiste terjatve, ki so med strankama nesporne, to so terjatve, ki jih upnik priznava in terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom.
Pri tožnici še ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, zato je utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
249. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Ker je terjatev do tožene stranke zastarala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko (najkasneje 25. 9. 2015), do pretrganja zastaranja ni moglo priti in je sklicevanje tožeče stranke na določbo 249. člena ZFPPIPP brezpredmetno.
Od ugotovitve ali je bil zahtevek za znesek odpravnine v gospodarskem sporu pravočasno postavljen in sklepčen (kar sta med pravdnima strankama sporni dejstvi), je odvisna presoja o tem ali je bilo tožnikovo ravnanje strokovno pravilno ali ne in ali je med njegovim ravnanjem in toženčevo zatrjevano škodo podana vzročna zveza. Vse to bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti v novem sojenju ob upoštevanju trditvene in dokazne podlage pravdnih strank v tej pravdi o utemeljenosti v pobot ugovarjanega zneska iz naslova odškodnine za zatrjevano v gospodarskem sporu povzročeno materialno škodo in ob upoštevanju dejstva, da je bila v gospodarskem sporu sklenjena sodna poravnava iz naslova provizij.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009982
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - soprispevek - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - skaženost - odločitev o pravdnih stroških
Tožnika je spornega dne pri izdelovanju - kriviljenju U profila obdelovanec stisnil ob krivilno orodje, kar mu je poškodovalo palca na obeh rokah. Za opravljanje dela na krivilniku ni imel ustrezne izobrazbe. To delo pa je pri drugo toženi stranki opravljal le občasno. Za delo na krivilniku s strani drugo tožene stranke ni bil ustrezno usposobljen oziroma poučen. Takšnega obdelovanca, kot ga je krivil na dan škodnega dogodka, pred tem še nikoli ni krivil. Do nesreče je prišlo zato, ker je tožnik delo v posledici dejstva, da za varno delo na stroju ni bil usposobljen, opravljal na nepravilen način. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožnik k nastali škodi ni soprispeval.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za določitev dodatnih dni letnega dopusta po prvi alineji točke b. in zadnji alineji točke f. 1. odstavka 19.a člena KPP ni mogoče upoštevati delovnega časa, ki ga je tožnik porabil za opravljanje sindikalne dejavnosti (kljub temu, da je to sindikalno delo opravljal v okviru rednega delovnega časa).
Sodišče je tisto, ki pretehta izvedensko mnenje, pregleda, kako je bilo opravljeno celotno izvedensko delo, ter ga dokazno oceni. Če so v njem nedoslednosti, napake, nejasnosti, jih je dolžno odpraviti, to pa lahko stori (odvisno od pomanjkljivosti) bodisi sámo bodisi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ali zaslišanjem izvedenca bodisi, v res izjemnih primerih (tj. ko je omajana verodostojnost podanega mnenja) s postavitvijo novega izvedenca.
V družinskih zadevah je sodelovanje sodišča z drugimi institucijami ne le priporočljivo, temveč za zagotovitev otrokove koristi celo nujno potrebno. Tajnost postopka sodišču ne preprečuje, da ne bi za zagotovitev otrokove največje koristi komuniciralo z drugimi institucijami, ki skrbijo za otrokovo korist, zlasti s centrom za socialno delo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010598
ZP-1 člen 25, 25/1, 26, 138, 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-8, 143/1-11. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8.
stroški postopka o prekršku - odločba o stroških postopka v sodbi - stroški odvoza in hrambe obdolženčevega zaseženega vozila - vožnja brez vozniškega dovoljenja - splošna pravila za odmero sankcije - stranska sankcija odvzema predmetov - sankcije za prekršek - odvzem motornega vozila - razlogi za odvzem
Stroške postopka o prekršku plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek. Stroški postopka pa so med drugim tudi izdatki nastali v zvezi z zasegom, začasnim odvzemom oziroma odvzemom predmetov ter stroški hrambe, prodaje oziroma uničenja zaseženih in začasno odvzetih oziroma odvzetih predmetov ter stroški zaradi hrambe, prodaje in uničenja odvzetih predmetov, nastali po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe.
Določbe 26. člena ZP-1 zajemajo splošna pravila za odmero sankcije, medtem ko mora sodišče pri odločitvi za stransko sankcijo odvzema predmeta upoštevati specialna določila 25. člena ZP-1.
Dosedanje obdolženčevo ravnanje v prometu (predkaznovanost za cestnoprometne prekrške in dejstvo, da je sočasno storil več hujših prekrškov) vodi v zaključek, da je obdolženec nevaren voznik, ki z osebnim vozilom (kot objektivno nevarnim sredstvom) v prometu huje ogroža sebe in še zlasti druge udeležence v cestnem prometu.
sodna taksa - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - sprememba okoliščin med postopkom
Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljeno mesečni dohodek upnice presega z zakonom določen cenzus za celotno oprostitev plačila sodnih taks (ki je 595,06 EUR), je slediti sodišču prve stopnje, da upnica že zaradi svojega finančnega stanja ne izpolnjuje več pogojev, da se jo oprosti plačila sodne takse.