ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 71, 71/1. OZ člen 356, 1019, 1019/3, 1022, 1025, 1026.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok in plačnik - stečaj nad glavnim dolžnikom - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - ugovor zastaranja - nesubstanciran ugovor zastaranja - desetletni zastaralni rok - odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Dolžnik se je za obveznost glavnega dolžnika zavezal kot solidarni porok in plačnik. To pomeni, da ga lahko upnik terja za celo obveznost vse dotlej, dokler je bodisi glavni dolžnik bodisi on popolnoma ne poravnata oziroma dokler se v celoti ne poplača iz zastavljene nepremičnine.
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku. V takšnem primeru porokova poroštvena obveznost v razmerju do upnika ne preneha, temveč je porokov pravni položaj zavarovan s tem, da ima porok zoper upnika odškodninski zahtevek.
Vprašanje zastaralnega roka za terjatve, ki so ugotovljene z izvršljivim notarskim zapisom, sicer ni posebej urejeno z nobenim pravnim predpisom, vendar je sodna praksa to prikrito pravno praznino zapolnila z zakonsko analogijo z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Sodišče lahko ugovor zastaranja tako upošteva le, če se dolžnik nanj obrazloženo sklicuje.
dediščinska tožba - dedna pravica - skupno premoženje - dedna odpravljenost - sklep o dedovanju
Sklep o dedovanju ureja premoženjski status dedičev kot univerzalnih naslednikov zapustnika z namenom, da bi bila ta razmerja urejena tako med udeleženci kot tudi navzven, zato učinkuje erga omnes in bi zato morala toženka zgoraj navedena ugovora, na kar jo je tekom postopka opozorilo sodišče prve stopnje, uveljavljati z nasprotno tožbo, v kateri bi morala uveljavljati ustrezni ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek. Odločitev o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi (če so utemeljeni) namreč dejansko nadomesti odločitev iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00007870
ZM člen 107. ZBPP člen 9.
menica - menična izjava - bianko menica - obvezne sestavine menice - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je toženec podpisal bianco menico in menično izjavo, s katero se je zavezal plačati 12.278,49 EUR na račun neporavnanih obveznosti družbe L., d.o.o., do tožnika. Ker dolg družbe L., d.o.o., ni bil plačan, je tožnik imel pravico izpolniti menični blanket, ki mu ga je izročil toženec. Bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan tožniku plačati vtoževano terjatev. Ugotovitvi, da ima predložena menica vse potrebne sestavine po 107. členu ZM in da je bila izpolnjena v skladu z menično izjavo, zadostujeta za utemeljenost zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00008633
ZPP člen 1. ZSV člen 100, 100/1, 100/4. ZZZDR člen 124. ZIZ člen 23. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 12. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - ni upravna zadeva - civilnopravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - plačilo storitev institucionalnega varstva - odločba centra za socialno delo - individualni upravni akt - izvršljiv upravni akt - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tožnik, dom starejših občanov, ki je izvajalec institucionalnega varstva, zahteva od toženca plačilo storitev, ki jih opravlja za njegovo mater (oskrbovanko). Sporna terjatev izvira iz civilnopravnega razmerja in je za odločanje pristojno sodišče v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00008570
ZD člen 9, 142, 142/1. ZIZ člen 15, 37, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
sklep o nadaljevanju postopka s pravnimi nasledniki - odgovornost za dolgove zapustnika - zapuščina brez dediča - kaduciteta - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - procesni sklep - višina vrednosti podedovanega premoženja - sredstvo izvršbe - ugovorni razlog
Izvršilno sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka zoper dolžnikovega pravnega naslednika ni dolžno navesti, da novi dolžnik odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja, novi dolžnik pa v pritožbi zoper ta sklep ne more uveljavljati, da je obveznost prešla nanj le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
URS člen 40. ZMed člen 26, 26/1, 27, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do objave popravka - zahteva za objavo popravka - zanikanje ali poprava navedb - popravek objavljenega obvestila - vsebina zahtevka glede objave popravka - vsebina tožbenega zahtevka na popravek prispevka - pravica do izjave - audiatur et altera pars - pravica do kontradiktornosti - vsebina popravka
Popravek objavljenih medijskih navedb ne zanika, niti jih bistveno ne dopolnjuje, kot takšen pa je za povprečnega poslušalca zavajajoč in ne prispeva k ustreznemu vsebinskemu dialogu. Tako je podana izjema po drugi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009490
KZ-1 člen 74, 74/1, 77. ZKP člen 502, 502a, 502b, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - odvzem premoženjske koristi
Preizkus zadeve ob reševanju pritožbe zagovornika obdolžene pravne osebe L.L. in po uradni dolžnosti je pokazal, da pogoji za podaljšanje začasnega zavarovanja niso več podani. S tem ko je pritožbeno sodišče na javni seji dne 31. 1. 2018 potrdilo oprostilno sodbo sodišča prve stopnje, je odpadel obstoj utemeljenega suma, da so obdolženci storili očitano kaznivo dejanje, kar pa je bil temeljni pogoj za sklep o odreditvi in podaljšanju začasnega zavarovanja.
Glede na zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče odpravilo začasno zavarovanje po uradni dolžnosti, saj sme sodišče odvzem premoženjske koristi izreči le v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, kar pa v obravnavanem ni primer.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - nagrada za zastopanje na naroku
Tar. št. 20 OT predpisuje različne nagrade za zastopanje na narokih, na katerih sodišče obravnava glavno stvar ali sprejema dokaze. Za narok, na katerem se obravnavajo le procesna vprašanja, ali ko se narok ne opravi, ker je preložen, je predvidena nižja nagrada, le 25 % iz tar. št. 18 (tar. št. 20/3) in ne dvakratna nagrada za prvi narok, kot jo je zmotno odmerilo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZJC člen 2, 3.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - res extra commercio - javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Kadar dolžnik trdi, da določena nepremičnina predstavlja (kategorizirano) javno cesto, uveljavlja ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvar, ki je izvzeta iz izvršbe, na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, pa pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je kot javno dobro oziroma stvar izven pravnega prometa opredeljena že s kategorizacijo javne ceste.
ZD člen 28, 30, 34. ZPP člen 137, 137/1, 224, 224/1.
zastopanje po odvetniku - upokojitev odvetnika - vročanje po pooblaščencu - zapisnik kot javna listina - določitev vrednosti daril - ugotovitev vrednosti zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračanje daril v zapuščino
Pritožnika je v zapuščinskem postopku zastopal odvetnik M. J., ki je v letu 2010, zaradi upokojitve, prenehal opravljati svojo dejavnost. S tem pa pooblastilo med pritožnikom in njim ni prenehalo. Še naprej je ostal pooblaščenec, izgubil je le tista upravičenja iz pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo.
prikrajšanje nujnega deleža - oblikovanje tožbenega zahtevka - narava pogodbe - darilna pogodba - predhodno vprašanje - druga pravdna zadeva - vrnitev daril v zapuščino - dopolnitev nujnega deleža - čista vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - ugotovitev vrednosti darila - stanje nepremičnine
Institut nujnega deleža omejuje zapustnikovo svobodo pri razpolaganju s premoženjem. Tako gre nujnemu dediču del premoženja, ki mu ga je zapustnik odtegnil z določenim neodplačnim razpolaganjem za časa življenja.
Obračunska vrednost zapuščine se bo ugotovila in se bosta tožnikov nujni delež in višina njegovega prikrajšanja izračunala v zapuščinskem postopku. S tega vidika je izrek izpodbijane sodbe v oblikovalnem in dajatvenem delu dovolj določen, upoštevajoč relativne učinke izpodbojne tožbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravni posel namreč izgubi učinek proti toženki le toliko, kolikor bo po izračunu zapuščinskega sodišča potrebno, da tožnikov nujni delež ne bo več prikrajšan. Zapuščinsko sodišče bo na podlagi obračunske vrednosti zapuščine odpravilo prikrajšanje v okviru tistega, ki ga je ugotovilo pravdno sodišče, kar pomeni, da lahko zapuščinsko sodišče ugotovi manjše prikrajšanje.
Iz izreka sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopk mora izhajati izterjevana terjatev v deležu, z roki in obrestmi, določenimi v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, ki predstavlja podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008007
SPZ člen 77, 77/4, 77/5, 78, 79, 80. ZPP člen 362, 362/1.
sodna ureditev meje - mejni spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - zadnja mirna posest - viciozna posest - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Sporni mejni prostor pripada mejašu, ki je dokazal, da je imel na tem prostoru zadnjo mirno posest. Če je temu mejašu zaradi ravnanja drugega mejaša posest odvzeta, mora prikrajšani mejaš v mejnem sporu zatrjevati in dokazati, da takšnega spremenjenega posestnega stanja ni sprejel in dopuščal oziroma da se je spremenjenemu posestnemu stanju uprl (upiral) ter na kakšen način. Če sta namreč mejaša novo posestno stanje sprejela, ga daljše časovno obdobje upoštevala, potem je novi posestnik v mejnem sporu pridobil upravičenje do tega mejnega prostora, razen v primeru, če je izkazana viciozna posest.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - dajatveni tožbeni zahtevek - določnost dajatvenega tožbenega zahtevka - izvršljivost tožbenega zahtevka - neplačevitost dolžnika - skupno premoženje zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - izvirna pridobitev lastninske pravice - darilo enemu od zakoncev - trditveno in dokazno breme - nedopustne pritožbene novote - stroški postopka
Dolžnik je na toženko z različnimi pravnimi posli prenesel solastniške deleže večjega števila nepremičnin. Čeprav so nepremičnine obremenjene s hipoteko oziroma zemljiškim dolgom, to še ne pomeni, da so brez vrednosti, kot zmotno razloguje pritožba. Prvo sodišče je poudarilo, da terjatve, zavarovane z zastavno pravico na nepremičninah, še niso vse zapadle v poplačilo. Hipoteka predstavlja le obliko zavarovanja, pri čemer pa ni nujno, da bo upnik svojo pravico izkoristil in jo uveljavljal. Toženka ima ob zapadlosti možnost terjatve poravnati bančni organizaciji, kar bo imelo za posledico prenehanje zastavnih pravic.
Toženka je glede posebnega premoženja, ki naj bi bilo njena last, podala le hipotetične navedbe. Ni pa uspela izpodbiti zatrjevanj tožnika, da je premoženje, zajeto v pogodbah, skupno premoženje toženke in dolžnika, ki sta ga pridobila v času trajanja njune zakonske zveze ter, da sta deleža na tem premoženju enaka. Njena zatrjevanja v zvezi s posebnim premoženjem in njeno izvirno pridobitvijo lastninske pravice so bila nekonkretizirana in brez ustreznih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008769
URS člen 2, 3, 9, 140. ZSPDSLS člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 3/1-6, 3/1-8, 4, 5, 6, 7, 8, 11, 11/4, 11/5, 12, 12/1, 13, 13/3, 14, 14/4. ZLS člen 7, 20, 29, 29/2, 29/2-4, 33, 57. OZ člen 2, 3, 4, 15, 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1, 88.
ničnost - ničnost prodajne pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost kot skrajna sankcija - stvarno premoženje države, pokrajin in občin - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem - upravni akt - načelo avtonomije strank - načelo dispozitivnosti - načelo delitve oblasti - načelo pravne varnosti
Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine predstavlja notranji, poslovni akt občine. (Ne)uvrstitev stvarnega premoženja v letni načrt pridobivanja stvarnega premoženja občine ni konstitutivni pogoj za (ne)veljavnost pozneje sklenjene pogodbe.
SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1468.
priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - priposestvovalna doba - dokazna ocena
Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, in sicer da tožnik potem, ko je po smrti matere leta 1997 izvedel, da je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin F. Z., pravni prednik toženke, ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, na pravilnost materialnopravnega zaključka glede tožnikove dobre vere ne vpliva, saj je bil tožnik ves čas teka priposestvovalne dobe dobroveren, obdobje, ki ga izpostavlja pritožnica, pa se nanaša na obdobje po poteku priposestovalne dobe. Dobra vera mora biti podana v času teka priposestvovalne dobe, kar je bilo v postopku ugotovljeno.
neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - denacionalizacija - zazidano stavbno zemljišče - izključitev možnosti vračila podržavljenega premoženja v naravi
Po stališču iz sodbe III Ips 62/2016 bi se vzpostavila zakonska zaveza tožene stranke do denacionalizacijskih upravičenk le, če bi obstajale zakonske ovire za vrnitev nepremičnine v naravi, sicer pa ne. Iz navedenega stališča izhaja, da je za presojo utemeljenosti uporabe 218. člena ZOR tudi v primeru, ki ga obravnava pritožbeno sodišče, odločilen odgovor na vprašanje, ali so obstajale ovire za vrnitev nepremičnin v naravi. Če so te ovire obstajale, se je vzpostavila zakonska zaveza tožene stranke za odškodnino namesto vrnitve nepremičnine in je dolžna vrniti tisto, kar je zanjo tožeča stranka plačala denacionalizacijskemu upravičencu. Če pa se izkaže, da ovir ni bilo ali pa da so prenehale in da bi denacionalizacijski upravičenec z zahtevkom na vrnitev nepremičnine v naravi uspel, če bi o tem zahtevku odločal pristojni organ, se ne vzpostavi zakonska zaveza tožene stranke.
ZST-1 dejstva stečajnega postopka ne šteje za okoliščino, ki bi sama po sebi opravičevala oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Enako velja za trditve, da predlagatelj sredstva potrebuje za vodenje stečajnega postopka oziroma vlaganje tožb. To pa pomeni, da je treba tudi v teh primerih v skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1 pri sprejemu odločitve upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.
začetek osebnega stečaja - terjatev - standard verjetnosti terjatve - pavšalno prerekanje
Za začetek stečajnega postopka mora biti terjatev zoper dolžnika ugotovljena do standarda prepričanja. Ta standard mora biti izpolnjen glede vseh relevantnih dejstev, upoštevaje pri tem trditveno in dokazno breme, ki ga opredeljuje materialnopravni predpis. Dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje trditvam o trajnejši nelikvidnosti ni nasprotoval, pač pa je nasprotoval upnikovim trditvam o dejstvih, s katerimi je upnik utemeljeval obstoj terjatve do dolžnika.
Pavšalno nasprotovanje v smislu nevednosti ali izražanje pavšalnega dvoma v verodostojnost podpisov nikakor ne more zadoščati, da bi sodišče dvomilo v verodostojnost notarsko overjenih listin. Pavšalnih, nekonkretiziranih zanikanj nasprotnikovih trditev se ne upošteva, kar je ustaljeno stališče tako sodne prakse kot pravne teorije.