predlog stranke za taksno oprostitev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - predložitev podatkov - premoženje v tujini - nepopolna vloga - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Predlagatelj je tisti, ki je dolžan predložiti podatke o svojem premoženju in dohodkih, ki jih ima v tujini, sodišče pa jih lahko preveri, če dvomi v njihovo verodostojnost.
Sodišče je ob pomanjkanju relevantnih listin, na podlagi katerih bi lahko premoženjsko stanje tožeče stranke celovito ocenilo, njen predlog pravilno zavrglo in ni utemeljena pritožbena trditev, da bi moralo meritorno odločiti, saj obsežna obstoječa sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno v primeru nepopolnosti vlogo zavreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007596
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev - preslepitveni namen - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - konkretni opis dejanja
V opisu obtožencu očitanih izvršitvenih ravnanj niso konkretno navedeni zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije. Opisano je le, je obtoženec "ob sklenitvi pogodbe" o finančnem leasingu leasingodajalcu prikril, da ima njegov s. p. "finančne težave in da obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti". Iz tega ni jasno,ali gre za takšno poslovno situacijo, zaradi katere je mogel obtoženec vedeti, da obveznosti kljub danim pogodbenim zavezam ne bo mogel izpolniti, ter v to vsaj privoliti.
Policisti so namreč zbirali in pridobivali podatke z operativnim delom in klasičnimi metodami policijskega dela v skladu z določilom člena 148 ZKP, kot to izhaja iz vsebine predloga za izdajo odredbe za hišno preiskavo, ko so preverjali informacije vira in so z vožnjo po lokalni cesti mimo stanovanjske hiše D., ki ni ograjena, zaznali in ugotovili dejstva ter okoliščine, ki izhajajo iz uradnih zaznamkov.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - dediči - opravičljiva zmota priposestvovalca - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - dobra vera posestnika - dobra vera pravnega prednika - domneva dobre vere - nelastniški neposredni posestnik
Zgolj posest za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ne zadošča. Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so dobra vera, lastniška posest in potek časa. Podana morata biti dejanski element (dejanska oblast nad nepremičnino) in voljni element (zavest o lastništvu nepremičnine). Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - obstoj darila - stroški zapuščinskega postopka
Prehod sredstev ima lahko najrazličnejšo pravno podlago, zato ne gre sklepati na darilo le zato, ker sredstva preidejo. Pritožnici za zdaj nista z ničemer izkazali darilne podlage prehoda denarja, medtem ko je njun sodedič navedel, da so bila nakazila posledica skupnega kmetijskega podjema, ki ga vsaj v določeni meri pritožnici ne zanikata.
ZIZ člen 11, 192, 192/1, 192/2, 226, 226/1. ZPP člen 313, 313/2.
javna dražba nepremičnin - izročitev in izpraznitev nepremičnine - paricijski rok - nepopolna obrazložitev odločbe
Ker ZIZ posebnih določb o roku nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok, v katerem je mogoče pričakovati, da se bo dolžnik izselil iz stanovanjske hiše ali stanovanja. Pri tem mora upoštevati položaj obeh strank, upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, kot tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine ter možnostjo izselitve iz nepremičnine. Prav tako mora upoštevati položaj kupca, ki je v fazi izročitve nepremičnine že položil kupnino, kot tudi vse druge konkretne okoliščine primera. Pri odločanju je sodišče dolžno upoštevati tudi 11. člen ZIZ, po katerem mora sodišče postopati hitro.
neupravičena pridobitev - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - zadostna trditvena podlaga - prevara
Ker tožnica nikoli ni postala lastnica nepremičnine, za nakup in obnovo katere naj bi tožencu (bivšemu možu) izročila pred njuno zvezo privarčevani in podarjeni ji denar, ima zoper toženca zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, če bo dokazala, da jo je izigral.
Za veljavnost splošnih pogojev ni poleg tistih, ki jih določa 120. člen OZ, nobenih dodatnih pogojev (npr. da bi morala zavarovalnica sklenitelja še posebej opozarjati na vsebino posameznih pogojev).
Glede ugovora, da je bilo vozilo kljub domnevi o hibnosti zaradi neopravljenega tehničnega pregleda tehnično brezhibno in da nesreče ni povzročil zaradi tehnične hibnosti vozila, predlaga tožnik neprimerne dokaze. Edini primeren dokaz bi bil izvedenec avtomobilske stroke, katerega pa tožnik ni predlagal.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po zst1 - pristojnost sodišča prve stopnje
Okrožno sodišče v Ljubljani je izključno pristojno za obravnavanje avtorskih zadev, zato je bilo pristojno tudi za odločanje o ugovoru pritožnice zoper odmero sodne takse.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 39a, 399.. ZPol člen 87.. ZPIZ-2B člen 34.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina) - pošteni imetnik - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - nedobroverna posest - pravni položaj nedobrovernega posestnika - višina uporabnine - metoda izračuna višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - izvedensko mnenje
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo, je treba uporabiti pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre za predpis, ki je v razmerju do OZ, ki vsebuje določbe o neupravičeni obogatitvi (190. do 198. člen), kasnejši pa tudi specialnejši. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pri odločanju izhajati iz določb SPZ, iz splošnih določb OZ pa le, če v SPZ posamezni položaji niso urejeni. Po navedenih določbah SPZ ima poseben pomen dobrovernost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost. Za nepoštenega pridobitelja SPZ ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ. Za poštenega (dobrovernega) pridobitelja pa SPZ izrecno določa v drugem odstavku 95. člena, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, poleg tega ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - obrazloženost ugovora
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor, temveč uveljavlja dejstva, s katerimi izpodbija utemeljenost dolžnikovih ugovornih trditev. Tega pa izvršilno sodišče ne more presojati, presoja je prepuščena pravdnemu sodišču v nadaljnjem kontradiktornem postopku.
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo toženi stranki, ki je kot pravno podlago zahtevka navajala določbe o neupravičeni pridobitvi tožene stranke (190. člen OZ). Kot je utemeljeno ugotovilo sodišče prve stopnje, že iz samih navedb tožeče stranke izhaja, da je tožeča stranka izvajala dela oziroma storitve za toženo stranko na podlagi naročil tožene stranke, ki jih je tožeča stranka sprejela in izvršila, torej kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, na pogodbeni podlagi. Ker so bile zatrjevane storitve tožeče stranke izvedene na podlagi gospodarske podjemne pogodbe, sodišče prve stopnje ni moglo slediti trditvam tožeče stranke, da je ta storitve opravljala brez veljavne pravne podlage in da gre v konkretnem primeru uporabiti določbe o zastaranju terjatev iz naslova o neupravičeni pridobitvi za katere velja 5-letni zastaralni rok
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00008352
ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 167, 167/1. OZ člen 105, 105/2, 105/3. ZPP člen 13, 319.
avtorske pravice - založniška pogodba - avtorska pogodba - odstop od pogodbe - pravica reproduciranja - pravica distribuiranja - plačilo avtorskega honorarja - kršitve pogodbenih obveznosti - sankcije za kršitev pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - prenehanje pogodbe - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - razveza pogodbe - umik avtorskih del iz prodaje - predlog za prekinitev postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevalo odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitev pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes.
Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Za predmetni spor je torej zavezujoče pravnomočna zavrnitev ugotovitvenega zahtevka (13. in 319. člen ZPP), da založniška pogodba za učbenik ni razvezana, kar acontrario pomeni, da je pogodba razvezana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007139
ZFPPIPP člen 442, 442/7, 442/7-2, 442/8. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 115, 115/2, 262, 263.
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - odškodninska odgovornost direktorja - odškodninska odgovornost družbenikov - dokaz z zaslišanjem strank - naknadno zdravniško opravičilo - izostanek pravdne stranke z naroka
Delavec se je poškodoval, ko je po nalogu delodajalca na višini čistil mračen, neosvetljen prostor in omahnil cca. 2 m globoko. Delodajalec delavcu ni zagotovil varnosti pred padcem, ni ga poučil o varnem delu in je opustil nadzor, saj ni zagotovil osvetljenosti, niti varovanja pred padcem.
Za obveznosti družbe odgovarja tudi tisti aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred prenehanjem pravne osebe, vendar le za obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je položaj družbenika prenehal.
Ker stranka izostanka z narokov ni ustrezno opravičila, je sodišče ravnalo pravilno, ko dokaza z njenim zaslišanjem ni izvedlo.
Umik tožbe pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep, ki je dekleratorne narave. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje. Za tožečo stranko umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče. Izjave o umiku torej ni mogoče preklicati in to velja tudi za primer zatrjevanih napak volje. Možna je le obnova postopka, če so zato podani razlogi kot npr., če je umik tožbe posledica neke grožnje ali kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007680
SZ-1 člen 112, 112/4. ZPP člen 313, 313/2, 313/3, 332. ZIZ člen 15, 192, 192/2.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - izročitev nepremičnine kupcu - rok za izpolnitev obveznosti - primernost roka - okoliščine konkretnega primera - odpoved najemne pogodbe - začetek teka roka
Določen 30-dnevni rok za izselitev, izpraznitev in izročitev prodane stanovanjske hiše kupcu je glede na okoliščine konkretnega primera primeren rok. Ta rok ni primerljiv z rokom, ki ga ob izdaji sodbe določi pravdno sodišče v pravdnem postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe, in katerega trajanje je zakonsko predpisano v SZ-1.
ZUTD člen 51, 116/2, 116/2-8.. ZDR-1 člen 77, 89, 89/1, 116.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javna dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženko sklenjena zaradi opravljanja javnih del, kar kot lex specialis določa ZUTD. Toženka se je v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklicevala na odpovedni razlog, naveden v 8. alineji drugega odstavka 116. člena ZUTD oziroma na razlog, naveden v 5. točki prvega odstavka 10. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da pogodba o zaposlitvi predčasno preneha, če predčasno preneha program javnega dela iz objektivnih razlogov na strani zavoda, izvajalca ali naročnika programa javnega dela. Program javnega dela ni (predčasno) prenehal, zaradi česar tudi ni podan razlog za predčasno prenehanje pogodbe o zaposlitvi po 8. alineji drugega odstavka 116. člena ZUTD.