odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po zst1 - pristojnost sodišča prve stopnje
Okrožno sodišče v Ljubljani je izključno pristojno za obravnavanje avtorskih zadev, zato je bilo pristojno tudi za odločanje o ugovoru pritožnice zoper odmero sodne takse.
pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev lastninske pravice
Ob preizkusu dovoljenosti pritožbe je moč ugotoviti, da prvi toženec zanjo nima pravnega interesa. Primarni tožbeni zahtevek je bil namreč zavrnjen, kar je tožencu v korist, saj je svojo trditveno podlago gradil na tezi, da sporna nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pravdnih strank. Ob morebitnem drugačnem stališču pa je imel prvi toženec možnost tekom postopka vložiti ustrezno tožbo in z njo uveljavljati zahtevek, za katerega se sedaj zavzema v pritožbi.
prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - prekinitev izvršbe
Pravila o ponovni prisilni poravnavi določajo dopustnost vodenja ponovnega postopka prisilne poravnave še preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave ter posebna pravila za ta postopek. Vendar pa se te določbe nanašajo na sam postopek ponovne prisilne poravnave, prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka prisilne poravnave pa je določena ne glede na to, ali gre za "navadno" ali ponovno prisilno poravnavo.
Za sklepanje o ustno sklenjeni pogodbi o odstopu terjatve št. 1129/2012 namreč ne zadostuje niti v pritožbi ponovljena trditev, da bi financiranje po tej pogodbi potekalo po istih matematičnih formulah kot po pogodbi o odstopu (odkupu) terjatev št. 1084/12, saj pri tem ne pojasni, kako je bilo med strankama soglasno dogovorjeno zavarovanje terjatve tožene stranke iz te pogodbe. Kot izhaja iz 8. točke 1. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju, je bilo namreč zadostno zavarovanje toženčeve terjatve iz financiranja bistveno za odločitev tožene stranke o sklenitvi pogodbe o financiranju. Glede na citirano določilo Pogodbe o poslovnem sodelovanju je bila namreč diskrecijska pravica tožene stranke, ali bo sodelovala pri financiranju izdelave traktorjev in v kakšni višini. Zaradi že omenjenih splošnih določil Pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 21. 10. 2011, s katero se tožena stranka tožeči stranki ni še ničesar zavezala, ni mogoče govoriti o njeni kršitvi pogodbenih obveznosti iz navedene pogodbe. Ker pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ni prišlo do ustne sklenitve dogovora o financiranju dveh traktorjev (izdelavo enega je tožena stranka financirala) oziroma pogodbe o odstopu terjatve št. 1129/2012, je zato neutemeljena pritožbena trditev, da je tožena stranka neutemeljeno odklonila izvedbo drugega dela financiranja izdelave traktorjev in s tem ravnala protipravno.
določitev meje med nepremičninami - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - priposestvovanje javnega dobra - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - določitev meje na podlagi močnejše pravice - vrednost spornega mejnega prostora - zemljiški kataster kot uradna evidenca
Predlagateljica nima močnejše pravice, saj se lastninska pravica na javnem dobru s priposestvovanjem ne more pridobiti. V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, upoštevati stanje v katastru.
SZ-1 člen 111, 111/3. SPZ člen 100. SZ člen 123, 147, 175a. - člen 50.
tožba za izpraznitev stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - aktivna legitimacija - solastnik nepremičnine - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo solastninske pravice pred posegi tretjih - etažni lastniki kot tožniki - oblikovanje tožbenega zahtevka - splošni skupni del - hišnik - opravljanje hišniških del - pravica do začasne uporabe stanovanja hišniško stanovanje - izguba pravice - imetništvo stanovanjske pravice - pridobitev imetništva stanovanjske pravice - nastanek najemnega razmerja - rok za sklenitev pogodbe - zahteva za odkup stanovanja
Toženec je status hišnika izgubil, zato je posledično izgubil tudi pravico do uporabe spornega hišniškega stanovanja. Njegovo bivanje v stanovanju je postalo nezakonito, saj ni več opravljal hišniških del. 50. člen ZSR (iz leta 1982) je v tretjem odstavku določal dveletni rok za izdajo določbe o izpraznitvi nezakonito vseljenega v stanovanje. Po poteku dveletnega roka je oseba lahko pridobila imetništvo stanovanjske pravice ob izpolnjenih pogojih nezakonite vselitve, če ni bila zahtevana izselitev iz stanovanja. Vendar navedeno ne pomeni, da je tožnik imetništvo stanovanjske pravice tudi dobil, ampak (le), da ga je mogel dobiti, vendar za to ni ukrenil ničesar in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, imetništva stanovanjske pravice ni nikoli dobil.
Z dnem uveljavitve Stanovanjskega zakona iz leta 1991 so prenehala vsa razmerja, ki so bila prej opredeljena kot imetništvo stanovanjske pravice in so se preoblikovala v najemna razmerja. 147. člen SZ je določal šestmesečni rok za sklenitev ustrezne najemne pogodbe. V 123. členu SZ, ki je urejal odkup stanovanja, pa je bil določen rok za uveljavljanje zahteve za odkup stanovanja.
Toženec ni pokazal nikakršnega interesa, da bi se njegovo bivanje v stanovanju pravno uredilo. Sprožil ni nobenega postopka. Neuveljavitev zahteve za sklenitev najemne pogodbe je okoliščina, ki sodi v sfero imetnika stanovanjske pravice, odklonitev sklenitve najemne pogodbe iz neutemeljenih razlogov, pa gre v breme lastnika.
Za veljavnost splošnih pogojev ni poleg tistih, ki jih določa 120. člen OZ, nobenih dodatnih pogojev (npr. da bi morala zavarovalnica sklenitelja še posebej opozarjati na vsebino posameznih pogojev).
Glede ugovora, da je bilo vozilo kljub domnevi o hibnosti zaradi neopravljenega tehničnega pregleda tehnično brezhibno in da nesreče ni povzročil zaradi tehnične hibnosti vozila, predlaga tožnik neprimerne dokaze. Edini primeren dokaz bi bil izvedenec avtomobilske stroke, katerega pa tožnik ni predlagal.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - obstoj darila - skupno premoženje
Možno je, da je zapustnik uporabo poslovnega prostora prispeval kot svoj delež pri ustvarjanju skupnega premoženja. Dedič, ki trdi, da je izvenzakonska partnerka z odpustom plačila najemnine za poslovni prostor od zapustnika prejela darilo, je to dejstvo dolžan dokazati.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nedovoljen predlog - nova dejstva in dokazi
Novi dokazi (enako velja tudi za nova dejstva) so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dokaze. Dejstva in dokazi, ki so nastali pozneje, zato niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do sodelovanja v postopku - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazi, ki jih je predlagala tožnica, so relevantni za dokazovanje odločilnih dejstev. Opustitev njihove izvedbe pomeni kršitev tožničine pravice do obravnavanja.
Policisti so namreč zbirali in pridobivali podatke z operativnim delom in klasičnimi metodami policijskega dela v skladu z določilom člena 148 ZKP, kot to izhaja iz vsebine predloga za izdajo odredbe za hišno preiskavo, ko so preverjali informacije vira in so z vožnjo po lokalni cesti mimo stanovanjske hiše D., ki ni ograjena, zaznali in ugotovili dejstva ter okoliščine, ki izhajajo iz uradnih zaznamkov.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 39a, 399.. ZPol člen 87.. ZPIZ-2B člen 34.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
predlog stranke za taksno oprostitev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - predložitev podatkov - premoženje v tujini - nepopolna vloga - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Predlagatelj je tisti, ki je dolžan predložiti podatke o svojem premoženju in dohodkih, ki jih ima v tujini, sodišče pa jih lahko preveri, če dvomi v njihovo verodostojnost.
Sodišče je ob pomanjkanju relevantnih listin, na podlagi katerih bi lahko premoženjsko stanje tožeče stranke celovito ocenilo, njen predlog pravilno zavrglo in ni utemeljena pritožbena trditev, da bi moralo meritorno odločiti, saj obsežna obstoječa sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno v primeru nepopolnosti vlogo zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008283
OZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPacP člen 20.
pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca - zdravniška napaka - medicinska napaka - nestrokovno zdravljenje - pojasnilna dolžnost - trditveno in dokazno breme - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu - škoda na delu ali v zvezi z delom - zobozdravstvo
Neposredni odškodninski zahtevek zoper delavca je utemeljen le, če se je slednji zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter da jih je hotel povzročiti (voljna sestavina).
Odnos med zdravnikom in pacientom pri izvajanju zdravstvenih storitev ima pravno naravo pogodbenega razmerja. Za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev pojasnilne dolžnosti povzroči pacientu, se zato uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
Pravilo o dokazovanju negativnih dejstev tožnika ne razbremenjuje dolžnosti, da v okviru trditvene podlage določno in konkretno opredeli očitano protipravno ravnanje.
ZDR-1 člen 98, 99, 99/2.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2, 2/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežkov delavcev
Za pripravo programa razreševanja presežnih delavcev je pomembno, da se po drugem odstavku 99. člena ZDR-1 delodajalec predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev in izvesti postopka odpovedi večjemu številu delavcev na podlagi predvidenih sprememb v poslovanju, izraženih v spornem dopisu, zgolj zato, ker se ta ocena uprave ne nanaša na odpuste v letu 2015. Sodišče prve stopnje je pri tem prezrlo, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici iz istega ekonomskega razloga, kot ga navaja v dopisu, v katerem predvideva kolektivni odpust 36 delavcev. Ob upoštevanju vsebine tega dopisa bi morala tožena stranka izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
stroški izvršitelja - kilometrina - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
V primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah Pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - obrazloženost ugovora
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor, temveč uveljavlja dejstva, s katerimi izpodbija utemeljenost dolžnikovih ugovornih trditev. Tega pa izvršilno sodišče ne more presojati, presoja je prepuščena pravdnemu sodišču v nadaljnjem kontradiktornem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00007420
ZZZDR-UPB1 člen 209, 211, 212.
delen odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika
V postopku (delnega) odvzema poslovne sposobnosti, zlasti v primeru kadar ta teče za odvzem poslovne sposobnosti osebi v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, mora že pristojni CSD postaviti taki osebi skrbnika.
nujna pot - ukinitev nujne poti - stvarna služnost - posebna pravila - nepravdni postopek - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - nepotrebnost - spremenjene okoliščine - prenehanje stvarne služnosti - pogoji za odpravo nujne poti
Le v primeru, če nujna pot ne bi bila več potrebna zaradi spremenjenih okoliščin - bodisi, da bi nasprotni udeleženec pridobil novo potno povezavo oziroma, da ne bi bilo več potrebe po dostopu do njegovih nepremičnin, bi bil predlog za odpravo nujne poti utemeljen.
OZ člen 131, 170, 171, 179, 186. ZVSmuč člen 22, 24, 27, 28. ZPP člen 14.
trčenje dveh smučarjev - odškodninska odgovornost upravljalca smučišč - krivdna odgovornost upravljalca smučišča - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - soprispevek oškodovanca - zakonske zamudne obresti
Nedvomno je zakonsko predpisana dolžnost nadzornikov na smučišču, da smučarjem in deskarjem preprečujejo nevarne vožnje in druga nevarna in škodljiva dejanja na smučiščih. Prestroga in nerazumna pa bi bila zahteva do upravljavcev smučišča, da bi izvajali absoluten nadzor na smučišču in nadzirali vsakega smučarja ali deskarja ter ga v primeru nevarnega smučanja izločili (mu prepovedali smučanje in odvzeli vozovnico). Dokazno breme za dokazovanje protipravnega ravnanja zaradi premalo skrbnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega vzdrževanja reda in varnosti na smučišču je na tožniku in za prevalitev dokaznega bremena na drugo toženo stranko zaradi pravičnosti, pritožbeno sodišče ne vidi razlogov.