pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari
Z navedenim sklepom je pravnomočno zavrnjen predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse in tako je ponoven predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima isto pravno podlago potrebno, že na podlagi instituta pravnomočno razsojene stvari (res iudicata - 319. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) zavreči.
Če je bila torej sporna oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. Tožniki bi zato lahko s tožbo po prvem odstavku 181. člena ZPP zahtevali ugotovitev njene nepristnosti. Če pa pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike (76. člen v zvezi s 64. členom ZD), je takšna oporoka izpodbojna; njeno razveljavitev morajo tožniki zahtevati z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Drugačno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je materialnopravno zmotno.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zapadlost - odpoklicno upravičenje - vročanje upnikovega odgovora dolžniku
Pravila, po katerih je upnik odpoklical terjatev so pogodbeno določena.
Odstopno pravico lahko upnik uresniči, če nastopi pogodbeno dogovorjeni dejanski stan. Ko upnik odstopno upravičenje uresniči, povzroči predčasno zapadlost takrat še nezapadlih obveznosti dolžnika po kreditni pogodbi in s tem tudi v tem delu dobi izpolnitveni zahtevek, to je pravico zahtevati njihovo plačilo. Zapadlost tega dela terjatve je torej vezana na materialno pravo, ki sta ga stranki dogovorili v pogodbi, in ne na pravila iz 104. in 105. člena OZ.
Ločiti je treba med tistimi obveznostmi, ki so zapadle že pred izrednim odpoklicem, in tistimi, katerih predčasno zapadlost je povzročil upnik z utemeljenim izrednim odpoklicem.
Za sklepanje o ustno sklenjeni pogodbi o odstopu terjatve št. 1129/2012 namreč ne zadostuje niti v pritožbi ponovljena trditev, da bi financiranje po tej pogodbi potekalo po istih matematičnih formulah kot po pogodbi o odstopu (odkupu) terjatev št. 1084/12, saj pri tem ne pojasni, kako je bilo med strankama soglasno dogovorjeno zavarovanje terjatve tožene stranke iz te pogodbe. Kot izhaja iz 8. točke 1. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju, je bilo namreč zadostno zavarovanje toženčeve terjatve iz financiranja bistveno za odločitev tožene stranke o sklenitvi pogodbe o financiranju. Glede na citirano določilo Pogodbe o poslovnem sodelovanju je bila namreč diskrecijska pravica tožene stranke, ali bo sodelovala pri financiranju izdelave traktorjev in v kakšni višini. Zaradi že omenjenih splošnih določil Pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 21. 10. 2011, s katero se tožena stranka tožeči stranki ni še ničesar zavezala, ni mogoče govoriti o njeni kršitvi pogodbenih obveznosti iz navedene pogodbe. Ker pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ni prišlo do ustne sklenitve dogovora o financiranju dveh traktorjev (izdelavo enega je tožena stranka financirala) oziroma pogodbe o odstopu terjatve št. 1129/2012, je zato neutemeljena pritožbena trditev, da je tožena stranka neutemeljeno odklonila izvedbo drugega dela financiranja izdelave traktorjev in s tem ravnala protipravno.
izvršilni stroški - plačilo kupnine - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka
Glede na to, da je kupec 11. 5. 2017 plačal kupnino po podatkih izvršitelja, kar je bilo pred začetim stečajem nad dolžnikom 23. 6. 2017, začetek stečajnega postopka ni vplival na tek izvršilnega postopka. Torej tudi ni vplival na odločanje o odmeri stroškov za izvršilno dejanje, ki je bilo predpogoj za deponiranje oziroma plačilo kupnine.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00009226
ZDR-1 člen 113, 113/3.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba
Sodišče sme izdati regulacijsko začasno odredbo le v izjemnih primerih, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje, ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, kar pa bi bilo v konkretnem primeru onemogočeno. Iz navedenega izhaja, da je pri regulacijski začasni odredbi potrebno upoštevati načelo kontradiktornosti (kar v postopku izdaje začasne odredbe praviloma ni zagotovljeno), posledično pa zelo restriktiven pristop, oboje pa je v tem primeru namenjeno varstvu pravic dolžnika (toženke). Ne gre torej za tehtanje škode na eni ali drugi strani, temveč za vprašanje, ali je v primeru za tožnika neugodne sodbe mogoče pri toženki vzpostaviti prejšnje stanje.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo kot razlog, da bi se izdelano izvedensko mnenje štelo za zelo zahtevnega zaradi obsežnosti medicinske dokumentacije in trajanja osebnega pregleda in števila bolezni. Kot je pravilno navedla že pritožba, se je izvedenki za proučitev obsežne medicinske dokumentacije že priznala posebna nagrada, enako pa posebna nagrada tudi za opravljen osebni pregled, pri čemer je upoštevalo trajanje pregleda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007257
SPZ člen 89, 89/3. ZNP člen 35, 146.
nujna pot - določitev nujne poti - nadomestilo za uporabo nujne poti - primerno nadomestilo za nujno pot - višina nadomestila za nujno pot - stroški nepravdnega postopka
Ker obstajajo okoliščine, zaradi katerih je nasprotna udeleženka v svojih pravicah omejena manj, kot je pri določitvi nujne poti običajno, je nadomestilo za dovoljeno nujno pot, ki je določeno v višini 10 % vrednosti z nujno potjo obremenjenega zemljišča, primerno.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že bila izbrisana iz kazenske evidence oziroma ali so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti, ne glede na okoliščine, ki jih navaja pritožnica.
kršitev pravice do izjave - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - cesija - listine
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tedaj, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je sodišče storilo vse, da je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke pravilno vabljen na narok, zakoniti zastopnik pa se na vabilo ni odzval, niti opravičil odsotnosti, očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena, pritožbeni očitek pa se pokaže kot neutemeljen.
Zakon o pravdnem postopku omogoča uveljavitev odprave bistvenih kršitev določb pravdnega postopka z ureditvijo v 286.b. členu ZPP, ki pa terja aktivnost stranke same, ki meni, da je takšna kršitev v postopku storjena v njeno škodo. Uveljavljati mora torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, sicer je v pritožbenem postopku ne more.
Opustitev opredelitve sodišča prve stopnje do dokaznega predloga stranke je po mnenju pritožbenega sodišča takšna procesna situacija, na katero mora stranka, ki je takšen dokazni predlog podala, opozoriti že pred sodiščem prve stopnje. Ločiti je namreč potrebno med zavrnitvijo dokaznega predloga in opustitvijo opredelitve do dokaznega predloga. Pri prvi procesni situaciji se sodišče opredeli do dokaznega predloga in če razloge stranka izve šele iz sodbe, sme bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka uveljavljati šele s pritožbo, ne da bi to storila že pred sodiščem prve stopnje. Pri drugi procesni situaciji dokazni predlog sodišče prve stopnje spregleda in v slednjem primeru mora stranka, ki je podala dokazni predlog, na to opozoriti sodišče prve stopnje ali pa zaradi neizvedenih dokazov uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Po določbi prvega odstavka 422. člena OZ mora odstopnik izročiti prevzemniku zadolžnico, če jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah.
Prej navedeno določilo pomeni, da mora cedent cesionarju izročiti vse listine, s katerimi ta dokazuje upravičenost v razmerju do dolžnika. Če cedent dokumentov ne izroči prostovoljno, lahko njihovo izročitev cesionar iztoži.
Tako je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je dokazno breme glede obstoja vtoževane terjatve ob prej povedanem, na strani tožeče stranke (cesionarju) in nikakor ne drži očitek, da je sodišče do tožeče stranke postavilo previsok dokazni standard. Tožeča stranka bi lahko razpolagala z vsemi listinami, s katerimi bi dokazovala resničnost obstoja vtoževane terjatve, če pa teh listin ni terjala in jih nima, je nase prevzela riziko, da obstoja terjatve ne bo dokazala. Ravno to se je zgodilo v obravnavani zadevi in zato je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-2, 82, 86, 194, 396.. ZPIZ člen 34, 131, 134, 134/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.. URS člen 14, 33, 158.. OZ člen 190.
delo s krajšim delovnim časom - nadomestilo plače
Pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb o prenehanju pravice in ustavitvi izplačevanja nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je potrebno presoditi tudi ob uporabi in razlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Krajnc proti Sloveniji z dne 31. 10. 2017 in presoditi, ali gre pri tožniku za ustavno dopustno prikrajšanje oziroma zmanjšanje invalidske dajatve. Ugotoviti je torej treba, ali je zaradi spremenjene invalidnosti zmanjšanje nadomestila pri tožniku v okoliščinah konkretnega primera resno vplivalo na njegova sredstva za preživljanje, oziroma ali mu je bilo omogočeno, da se prilagodi na novo dohodkovno situacijo. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v doslej izvedenem dokaznem postopku ni ugotavljalo.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - pisna oporoka pred pričami - oblika oporoke - (ne)veljavnost oporoke - dokazna ocena - predlog za preložitev naroka - lastnoročen podpis oporoke - izjava oporočitelja
Pri pisni oporoki pred pričami ni bistveno, ali je bila oporoka pred podpisom glasno prebrana, temveč, da jo je oporočitelj podpisal v navzočnosti dveh prič in izjavil, da gre za njegovo oporoko.
SPZ člen 25, 33, 33/3, 35. ZPP člen 2, 2/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - izključna posest - soposest - varstvo med več posestniki - motilno ravnanje - stroški postopka - kilometrina - potni stroški pooblaščenca - stroški za pregled listin - odsotnost iz pisarne - odvetniška tarifa
Izhajajoč iz dejanskega stanja, da je tožnica posest imela, je imel, četudi bi vse pritožbene navedbe glede toženčeve posesti držale in bi jim pritožbeno sodišče pritrdilo, pritožnik lahko kvečjemu soposest. Ker ni sporno, da je vrata in ključavnico zamenjal, tožnici pa ključev ni izročil, je samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja posesti in tožnico oviral pri njeni dotedanji uporabi male drvarnice. Njegovo dejanje je torej motilno, zato je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen v vsakem primeru.
solidarno poroštvo - prenehanje funkcije direktorja - dokazna ocena - pavšalni ugovori - direktor kot porok
V konkretnem primeru gre za solidarno poroštvo, zato drugo toženec tožeči stranki odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost, tožeča stranka pa lahko zahteva izpolnitev bodisi od prvo toženke bodisi od drugo toženca, ali pa od obeh hkrati. Dejstvo, da se je drugo toženec zavezal kot porok v času, ko je bil direktor prvo toženke, sedaj pa te funkcije nima več, ne vpliva na poroštveno obveznost, kot je to tudi izrecno navedeno v poroštveni izjavi.
ZPIZ-2B člen 9.. ZPIZ-2 člen 26, 26/1, 61, 61/3, 116, 116/3.
sorazmerni del starostne pokojnine - del vdovske pokojnine
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v primeru priznanja sorazmernega dela starostne pokojnine ne gre za samostojno pravico, temveč gre zgolj za del starostne pokojnine (v sporni zadevi je bilo tožnici priznano 75 % starostne pokojnine). Tožnica ima torej še vedno priznano starostno pokojnino in v tem primeru ima glede na tretji odstavek 61. člena ZPIZ-2 še nadalje tudi pravico do dela vdovske pokojnine. Ker zakon izrecno ne določa, da bi v primeru, kot je podan v sporni zadevi, upravičenec izgubil pravico do dela vdovske pokojnine, pritožbeno sodišče poudarja, da ne gre primerjati drugih pravnih položajev. Zakonska določba je jasna in v tem primeru tudi ne potrebuje dodatne interpretacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008928
ZPP člen 286, 286/1, 318. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243. OZ člen 15, 16. SPZ člen 105, 105/1, 112, 112/1.
izdaja zamudne sodbe - neizdaja zamudne sodbe - trditve in dokazi - navedba dejstev in predložitev dokazov do konca prvega naroka za glavno obravnavo - odprava nesklepčnosti tožbe - sklepčnost tožbe - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - sporazum o delitvi - določen predmet prodaje - predmet pogodbe - podstrešni prostor - skupni del - posebni del zgradbe - nesoglasje volj (disenz) - miselni pridržek - obstoj in vsebina pogodbe
Čeprav toženci niso podali odgovora na tožbo, v obravnavanem primeru izdaja zamudne sodbe ni bila mogoča, ker je tožnik postavil sicer določljiv zahtevek, vendar ni bil določen na način, kot se zahteva za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe v etažni lastnini.
Tožnik, ki ni poskrbel za zemljiškoknjižno izvedbo sporazuma o preoblikovanju skupnih delov v posamezne dele, niti ni ob sklepanju pogodbe opozoril, da dejansko stanje na podstrešju ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju, ne more uživati pravnega varstva.
Izostanek izrecne navedbe, da predmet pogodbe vključuje tudi prenos (so)lastninske pravice na skupnih delih stavbe, ne pomeni, da prodajna pogodba ni vključevala tudi prenosa solastninske pravice glede prostorov na podstrešju.
Za napeljevanje se zahteva psihični stik oz. neposredna človeška komunikacija. Storilec kaznivega dejanja mora zaznati napeljevalčevo sporočilo. Dogovor obdolžencev, da bosta preko nekaterih oseb D. D. napeljala k storitvi kaznivega dejanja, je ostal v fazi pripravljalnih dejanj in ni prešel v fazo neuspelega napeljevanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012693
KZ-1 člen 20, 20/2, 206, 206/1.
rop - sostorilstvo - dokazna ocena - zagovor kot dokaz - domneva nedolžnosti - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne okoliščine - predkaznovanost - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Sodišče prve stopnje je zanesljivo zaključilo, da je obtoženi A. A. svojo vlogo pri storitvi kaznivega dejanja poznal vnaprej, da se je torej s sostorilcem predhodno dogovoril o tem, kaj bo vsak od njiju počel, pritožbeno sodišče pa se tudi strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dejstva, da je obtoženi B. v bližino poštne poslovalnice pripeljal, ga tam čakal in nato naglo odpeljal in ga za tem izpustil iz vozila, nato pa vožnjo nadaljeval do potoka, kamor je odvrgel pištolo, predstavljajo odločilni prispevek, ne samo k storitvi, pač pa tudi k dokončanju kaznivega dejanja, saj je sostorilčevo ime zadržal zase, vse dotlej, dokler ni B. pobegnil v tujino.
Tudi zagovor obtoženca je lahko tehten dokaz, še posebno, če je potrjen z izvedbo drugih dokazov.