CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008928
ZPP člen 286, 286/1, 318. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243. OZ člen 15, 16. SPZ člen 105, 105/1, 112, 112/1.
izdaja zamudne sodbe - neizdaja zamudne sodbe - trditve in dokazi - navedba dejstev in predložitev dokazov do konca prvega naroka za glavno obravnavo - odprava nesklepčnosti tožbe - sklepčnost tožbe - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - sporazum o delitvi - določen predmet prodaje - predmet pogodbe - podstrešni prostor - skupni del - posebni del zgradbe - nesoglasje volj (disenz) - miselni pridržek - obstoj in vsebina pogodbe
Čeprav toženci niso podali odgovora na tožbo, v obravnavanem primeru izdaja zamudne sodbe ni bila mogoča, ker je tožnik postavil sicer določljiv zahtevek, vendar ni bil določen na način, kot se zahteva za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe v etažni lastnini.
Tožnik, ki ni poskrbel za zemljiškoknjižno izvedbo sporazuma o preoblikovanju skupnih delov v posamezne dele, niti ni ob sklepanju pogodbe opozoril, da dejansko stanje na podstrešju ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju, ne more uživati pravnega varstva.
Izostanek izrecne navedbe, da predmet pogodbe vključuje tudi prenos (so)lastninske pravice na skupnih delih stavbe, ne pomeni, da prodajna pogodba ni vključevala tudi prenosa solastninske pravice glede prostorov na podstrešju.
izdaja sklepa o izvršbi - opustitev vročitve predloga za izvršbo
Po drugem odstavku 45. člena ZIZ je sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, priložena tudi kopija predloga za izvršbo. Povzeta zakonska določba pomeni, da je predlog za izvršbo sestavni del sklepa o izvršbi, v katerem izvršilno sodišče praviloma zgolj dovoli predlagano izvršbo. Ni zakonske zahteve, da bi moralo prepisovati vsebino predloga. Glede na množično vlaganje predlogov za izvršbo in njihovo obsežnost, bi to bilo neekonomično, zamudno.
Za veljavnost splošnih pogojev ni poleg tistih, ki jih določa 120. člen OZ, nobenih dodatnih pogojev (npr. da bi morala zavarovalnica sklenitelja še posebej opozarjati na vsebino posameznih pogojev).
Glede ugovora, da je bilo vozilo kljub domnevi o hibnosti zaradi neopravljenega tehničnega pregleda tehnično brezhibno in da nesreče ni povzročil zaradi tehnične hibnosti vozila, predlaga tožnik neprimerne dokaze. Edini primeren dokaz bi bil izvedenec avtomobilske stroke, katerega pa tožnik ni predlagal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007898
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/-11.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - preizkus pravilnosti dokazne ocene - skladnost obrazložitve in izreka odločbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obdolženec s svojim ravnanjem deloval v nasprotju z zakonom, saj je brez oddaje javnega naročanja sklenil opisane pogodbe, vendar pa mu ni bilo mogoče dokazati, da je to storil z namenom pridobiti sebi ali drugemu korist.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - pisna oporoka pred pričami - oblika oporoke - (ne)veljavnost oporoke - dokazna ocena - predlog za preložitev naroka - lastnoročen podpis oporoke - izjava oporočitelja
Pri pisni oporoki pred pričami ni bistveno, ali je bila oporoka pred podpisom glasno prebrana, temveč, da jo je oporočitelj podpisal v navzočnosti dveh prič in izjavil, da gre za njegovo oporoko.
predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - veljavnost pogodbe - lastništvo stanovanja - posest na stanovanju - pravna podlaga - tožba na vrnitev stvari - izpraznitev stanovanja
Vprašanje je rešeno s pravnomočno sodbo, zato je za ta postopek predhodno vprašanje, na katero je sodišče vezano. Ker je tožnik lastnik stanovanja, toženec pa ima posest, nima pa obrambe za to posest oziroma pravne podlage, mu mora stvar vrniti.
Po določbi 324. člena ZPP mora sodišče odločiti o celotnem tožbenem zahtevku na način, da v izreku sodbe določno navede, kateremu (katerim) tožbenim zahtevkom je ugodilo in ali jih je zavrnilo. Izrek sodbe mora biti pri opredeljevanju tožbenega zahtevka, o katerem sodišče odloči, tako natančen, da je jasna njegova vsebina. Če izrek ne vsebuje natančne navedbe tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, preizkus sodbe ni mogoč, izrek je nerazumljiv, s tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toda če ni odločeno o delu tožbenega zahtevka, kot je v obravnavanem primeru, v obrazložitvi pa sodišče navede razloge za presojo o tem delu zahtevka in navede odločitev, potem ne gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ampak za položaj po 325. členu ZPP. O položaju po 325. členu ZPP torej govorimo tedaj, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih mora odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka in da bi sodišče odločilo o celotnem zahtevku, mora stranka predlagati sodišču, da se sodba dopolni. Dopolnilno sodbo izda sodišče le na predlog stranke. Po določbi 171. člena OZ gre za pravilo, ki določa podlago za delno razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe v primerih, ko je tudi ravnanje oškodovanca (so) prispevalo k nastanku škode. Pravilo se uporablja za razbremenitev odgovornosti tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo. Določba 86.člena ZZVZZ ureja regresno pravico Zavoda, ne pa odškodninske odgovornosti v primeru delovnih nezgod, za ugotavljanje krivdne povzročitve škode se uporabljajo določbe OZ, vključno z določbo 171. člena OZ o deljeni odgovornosti.
Če toženec na tožbo ne odgovori, se v njej podane trditve o dejstvih štejejo za resnične oziroma priznane. Sodišče je posledično nanje vezano in jih dokazno ne presoja. Edina izjema v tem oziru (zaradi katere zamudne sodbe ni moč izdati) je določena v 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zapadlost - odpoklicno upravičenje - vročanje upnikovega odgovora dolžniku
Pravila, po katerih je upnik odpoklical terjatev so pogodbeno določena.
Odstopno pravico lahko upnik uresniči, če nastopi pogodbeno dogovorjeni dejanski stan. Ko upnik odstopno upravičenje uresniči, povzroči predčasno zapadlost takrat še nezapadlih obveznosti dolžnika po kreditni pogodbi in s tem tudi v tem delu dobi izpolnitveni zahtevek, to je pravico zahtevati njihovo plačilo. Zapadlost tega dela terjatve je torej vezana na materialno pravo, ki sta ga stranki dogovorili v pogodbi, in ne na pravila iz 104. in 105. člena OZ.
Ločiti je treba med tistimi obveznostmi, ki so zapadle že pred izrednim odpoklicem, in tistimi, katerih predčasno zapadlost je povzročil upnik z utemeljenim izrednim odpoklicem.
ZIZ člen 11, 192, 192/1, 192/2, 226, 226/1. ZPP člen 313, 313/2.
javna dražba nepremičnin - izročitev in izpraznitev nepremičnine - paricijski rok - nepopolna obrazložitev odločbe
Ker ZIZ posebnih določb o roku nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok, v katerem je mogoče pričakovati, da se bo dolžnik izselil iz stanovanjske hiše ali stanovanja. Pri tem mora upoštevati položaj obeh strank, upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, kot tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine ter možnostjo izselitve iz nepremičnine. Prav tako mora upoštevati položaj kupca, ki je v fazi izročitve nepremičnine že položil kupnino, kot tudi vse druge konkretne okoliščine primera. Pri odločanju je sodišče dolžno upoštevati tudi 11. člen ZIZ, po katerem mora sodišče postopati hitro.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve
Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prestajanje zadnje zaporne kazni (oziroma prestajanje pripora) v Zavodu za prestajanje kazni zapora zaključil dne 25. 5. 2013. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bil že s tem dnem seznanjen s škodo (ki naj bi mu nastala zaradi zatrjevanih nevzdržnih razmer v priporu) in z osebo, ki za škodo odgovarja. Po 352. členu OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V konkretnem primeru je (subjektivni) zastaralni rok po povedanem pričel teči z dnem 26. 5. 2013 in se je iztekel z dnem 26. 5. 2016. Tožnik je tožbo vložil šele dne 14. 2. 2017, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek zaradi zastaranja zavrnilo (prvi odstavek 352. člena OZ).
obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe - ni podlage za obveznost dolžnika - dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravna podlaga (dolžnost), v skladu s katero bi lahko pravdni stranki druga od druge zahtevali sklenitev kupoprodajnih pogodb z vsebino, kot sta jo uveljavljali v svojih tožbenih zahtevkih, ne obstaja oziroma ni izkazana.
nastop fikcije vročitve - obvestilo o prispeli pošiljki - vročitev v hišni predalčnik
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni fikcijo na zadnji dan 15-dnevnega roka. Kdaj je poštni delavec pustil pisanje v predalčniku naslovnika ni odločilno.
SPZ člen 25, 33, 33/3, 35. ZPP člen 2, 2/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - izključna posest - soposest - varstvo med več posestniki - motilno ravnanje - stroški postopka - kilometrina - potni stroški pooblaščenca - stroški za pregled listin - odsotnost iz pisarne - odvetniška tarifa
Izhajajoč iz dejanskega stanja, da je tožnica posest imela, je imel, četudi bi vse pritožbene navedbe glede toženčeve posesti držale in bi jim pritožbeno sodišče pritrdilo, pritožnik lahko kvečjemu soposest. Ker ni sporno, da je vrata in ključavnico zamenjal, tožnici pa ključev ni izročil, je samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja posesti in tožnico oviral pri njeni dotedanji uporabi male drvarnice. Njegovo dejanje je torej motilno, zato je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen v vsakem primeru.
izvršilni stroški - plačilo kupnine - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka
Glede na to, da je kupec 11. 5. 2017 plačal kupnino po podatkih izvršitelja, kar je bilo pred začetim stečajem nad dolžnikom 23. 6. 2017, začetek stečajnega postopka ni vplival na tek izvršilnega postopka. Torej tudi ni vplival na odločanje o odmeri stroškov za izvršilno dejanje, ki je bilo predpogoj za deponiranje oziroma plačilo kupnine.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00009226
ZDR-1 člen 113, 113/3.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba
Sodišče sme izdati regulacijsko začasno odredbo le v izjemnih primerih, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje, ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, kar pa bi bilo v konkretnem primeru onemogočeno. Iz navedenega izhaja, da je pri regulacijski začasni odredbi potrebno upoštevati načelo kontradiktornosti (kar v postopku izdaje začasne odredbe praviloma ni zagotovljeno), posledično pa zelo restriktiven pristop, oboje pa je v tem primeru namenjeno varstvu pravic dolžnika (toženke). Ne gre torej za tehtanje škode na eni ali drugi strani, temveč za vprašanje, ali je v primeru za tožnika neugodne sodbe mogoče pri toženki vzpostaviti prejšnje stanje.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo kot razlog, da bi se izdelano izvedensko mnenje štelo za zelo zahtevnega zaradi obsežnosti medicinske dokumentacije in trajanja osebnega pregleda in števila bolezni. Kot je pravilno navedla že pritožba, se je izvedenki za proučitev obsežne medicinske dokumentacije že priznala posebna nagrada, enako pa posebna nagrada tudi za opravljen osebni pregled, pri čemer je upoštevalo trajanje pregleda.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-2, 82, 86, 194, 396.. ZPIZ člen 34, 131, 134, 134/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.. URS člen 14, 33, 158.. OZ člen 190.
delo s krajšim delovnim časom - nadomestilo plače
Pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb o prenehanju pravice in ustavitvi izplačevanja nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je potrebno presoditi tudi ob uporabi in razlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Krajnc proti Sloveniji z dne 31. 10. 2017 in presoditi, ali gre pri tožniku za ustavno dopustno prikrajšanje oziroma zmanjšanje invalidske dajatve. Ugotoviti je torej treba, ali je zaradi spremenjene invalidnosti zmanjšanje nadomestila pri tožniku v okoliščinah konkretnega primera resno vplivalo na njegova sredstva za preživljanje, oziroma ali mu je bilo omogočeno, da se prilagodi na novo dohodkovno situacijo. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v doslej izvedenem dokaznem postopku ni ugotavljalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007533
ZFPPIPP člen 20, 253, 253/1. OZ člen 133, 168. ZPP člen 154, 287, 287/2.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - nedenarne terjatve - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - denarni zahtevek - tožbeni zahtevek - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - zavrnitev predlaganih dokazov - sanacija objekta - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - manjvrednost stanovanj - povrnitev škode - tržna vrednost
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Za dajatveni zahtevek na storitev bi morala tožeča stranka postaviti denarni zahtevek, pred tem pa prijaviti denarno terjatev v stečaju. Tako ni bilo mogoče ugoditi zahtevku na odpravo škode oziroma sanacijo objekta.