Umik tožbe pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep, ki je dekleratorne narave. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje. Za tožečo stranko umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče. Izjave o umiku torej ni mogoče preklicati in to velja tudi za primer zatrjevanih napak volje. Možna je le obnova postopka, če so zato podani razlogi kot npr., če je umik tožbe posledica neke grožnje ali kaznivega dejanja.
Po določbi 36. člena ZDSS-1 mora sodišče delavca, ki nima pooblaščenca, v primeru naložene poprave ali dopolnitve poučiti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je tožbo vložil sam, brez pooblaščenca, zato bi ga sodišče prve stopnje ob naloženi popravi oziroma dopolnitvi tožbe moralo poučiti o možnosti brezplačne pravne pomoči. Ker tega ni storilo, je posledično tožbo zaradi nezadostne poprave s strani tožnika napačno zavrglo.
ZPP člen 20, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.. ZDSS-1 člen 73, 81, 82.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 396, 396/1, 396/3.
nedovoljena sprememba tožbe - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
S prvotno postavljenim zahtevkom torej tožnik ob presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb uveljavlja priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, konkretno invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti, s spremenjenim oziroma razširjenim zahtevkom pa zaradi dopolnilnega mnenja invalidske komisije plačilo razlike do plače in prispevkov, kot če bi delal. Prvotno postavljen in razširjen tožbeni zahtevek torej nimata prave zveze, zato sprememba tožbe zakonito ni bila dopuščena.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.
solidarno poroštvo - prenehanje funkcije direktorja - dokazna ocena - pavšalni ugovori - direktor kot porok
V konkretnem primeru gre za solidarno poroštvo, zato drugo toženec tožeči stranki odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost, tožeča stranka pa lahko zahteva izpolnitev bodisi od prvo toženke bodisi od drugo toženca, ali pa od obeh hkrati. Dejstvo, da se je drugo toženec zavezal kot porok v času, ko je bil direktor prvo toženke, sedaj pa te funkcije nima več, ne vpliva na poroštveno obveznost, kot je to tudi izrecno navedeno v poroštveni izjavi.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - neznatna dolžnikova škoda
Za izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti izkazana subjektivna in konkretna nevarnost, ki je posledica nekega dolžnikovega ravnanja. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da tožnik ni podal navedb o konkretnem oziroma aktivnem razpolaganju toženke s premoženjem, ki bi onemogočilo ali otežilo uveljavitev vtoževane terjatve. Takšnega ravnanja oziroma subjektivne nevarnosti po naravi stvari ne predstavlja zatrjevana okoliščina, na katero opozarja tožnik v pritožbi, da je zoper toženko v teku izvršilni postopek, ki se vodi na predlog tožnika. Izvršilni postopek sam po sebi izkazuje zgolj, da toženka svojih obveznosti ne plačuje oziroma ne more redno plačevati, ne izkazuje pa, da se plačilu aktivno izmika, kot zmotno meni pritožnik. Za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti ne zadošča niti zatrjevano slabo premoženjsko stanje toženke.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - pisna oporoka pred pričami - oblika oporoke - (ne)veljavnost oporoke - dokazna ocena - predlog za preložitev naroka - lastnoročen podpis oporoke - izjava oporočitelja
Pri pisni oporoki pred pričami ni bistveno, ali je bila oporoka pred podpisom glasno prebrana, temveč, da jo je oporočitelj podpisal v navzočnosti dveh prič in izjavil, da gre za njegovo oporoko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00008352
ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 167, 167/1. OZ člen 105, 105/2, 105/3. ZPP člen 13, 319.
avtorske pravice - založniška pogodba - avtorska pogodba - odstop od pogodbe - pravica reproduciranja - pravica distribuiranja - plačilo avtorskega honorarja - kršitve pogodbenih obveznosti - sankcije za kršitev pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - prenehanje pogodbe - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - razveza pogodbe - umik avtorskih del iz prodaje - predlog za prekinitev postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevalo odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitev pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes.
Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Za predmetni spor je torej zavezujoče pravnomočna zavrnitev ugotovitvenega zahtevka (13. in 319. člen ZPP), da založniška pogodba za učbenik ni razvezana, kar acontrario pomeni, da je pogodba razvezana.
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo toženi stranki, ki je kot pravno podlago zahtevka navajala določbe o neupravičeni pridobitvi tožene stranke (190. člen OZ). Kot je utemeljeno ugotovilo sodišče prve stopnje, že iz samih navedb tožeče stranke izhaja, da je tožeča stranka izvajala dela oziroma storitve za toženo stranko na podlagi naročil tožene stranke, ki jih je tožeča stranka sprejela in izvršila, torej kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, na pogodbeni podlagi. Ker so bile zatrjevane storitve tožeče stranke izvedene na podlagi gospodarske podjemne pogodbe, sodišče prve stopnje ni moglo slediti trditvam tožeče stranke, da je ta storitve opravljala brez veljavne pravne podlage in da gre v konkretnem primeru uporabiti določbe o zastaranju terjatev iz naslova o neupravičeni pridobitvi za katere velja 5-letni zastaralni rok
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Tožena stranka ima vseskozi samo po en oddelek od prvega do devetega razreda. Gre za majhno šolo, s predvidljivim številom učencev v posameznem oddelku. Spremenjeno število učencev v posameznem oddelku ali nihanje ur učne obveznosti v posameznem šolskem letu ne daje podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tretji alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (ko je ur več) oziroma po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI (ko je ur manj). Takšno nezakonito izmenjevanje razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomeni zlorabo tega instituta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007196
URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 23, 31, 33, 39, 42. ZPP člen 238, 238/2, 262, 263.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zaslišanje stranke - procesnopravna jamstva - privilegij zoper samoobtožbo
Pritožba pooblaščenke in pridržane osebe izpostavlja, da je bila pridržani osebi kršena pravica t. i. mirande. Sodišče prve stopnje je v postopku zadržani osebi zagotovilo v ZDZdr določena procesnopravna jamstva, ki imajo svojo podlago (tudi) v 19. členu Ustave.
Sodišče je opozorilo zadržano osebo, da mora govoriti resnico. Ker je v teh postopkih položaj udeleženca bistveno drugačen, kot položaj stranke ali udeleženca v drugih (ne)pravdnih postopkih, ima pravica zoper samoobtožbo širši (drugačen) pravni pomen, zaradi učinkovite zaščite varstva pravic zadržane osebe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Navedba obdobja, v katerem tožnica ne sme ponoviti kršitve, ni pogoj za veljavnost pisnega opozorila. Ker gre za rok določen v zakonu, njegova določitev v pisnem opozorilu ni pogoj za veljavnost pisnega opozorila.
Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zadostuje mala (lahka) malomarnost, torej že odmik od zahtevane skrbnosti. Tožnica ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od delavke na blagajni.
žalitev v vlogi - denarna kazen - žalitev sodišča - denarno kaznovanje stranke za žalitev v vlogi - kaznovanje za razžalitev sodišča - višina denarne kazni - slabo premoženjsko stanje toženca
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzete izjave pritožnika so bodisi takšne, da izražajo splošen prezir do sodstva, ali pa so neprimeren osebni napad na sodnico, ki je v zadevi meritorno odločila, z nedostojnimi, žaljivimi izrazi, ki nimajo nobene zveze z odločitvijo v sodbi.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Sodišče prve stopnje je tožnici z izpodbijanim sklepom odreklo pravico do zahtevanega sodnega varstva, poprej izdani sklep o izvršbi zoper toženca pa je v celoti razveljavilo. Navedeni sklep je torej neugoden le za tožnico, ki svoje terjatve v tej pravdi ne bo mogla uveljaviti. Zoper izdani sklep bi se zato lahko pritožila tožnica, ki je v pravdi propadla, ne pa toženec, ki od pritožbe ne more imeti nobene pravne koristi.
Da bi tožena stranka lahko uporabila 183. člen ZPIZ-2 morajo biti izpolnjeni pogoji, da je z dokončno odločbo kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda. Gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v pravnomočno odločbo zavoda. Namen ureditve te možnosti za spremembo dokončne odločbe je v tem, da se popravijo očitne, torej zaznavne napake, tako tehnične, dejanske ali vsebinske, do katerih je prišlo pri odločitvi o pravici ali njenem obsegu.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 259, 259/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zavzelo stališče, da so v tožnikovem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 3. odstavku 259. člena KZ-1 (Kdor protipravno odtuji, uniči ali prikriva arhivsko gradivo, ali ga napravi neuporabnega). Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo njegovega naklepa v zvezi z očitano odtujitvijo, prav tako ne namena odtujitve, pri čemer oboje zanika in poudarja, da ni imel nobenega razloga za odtujitev dokumentov, ki so se sicer resda nahajali pri njemu doma.
ZPIZ-2 člen 38, 39a, 202, 399.. ZPIZ-2B člen 7, 18.. ZPol člen 87.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 večkrat že zavzelo stališč. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina) - pošteni imetnik - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - nedobroverna posest - pravni položaj nedobrovernega posestnika - višina uporabnine - metoda izračuna višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - izvedensko mnenje
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo, je treba uporabiti pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre za predpis, ki je v razmerju do OZ, ki vsebuje določbe o neupravičeni obogatitvi (190. do 198. člen), kasnejši pa tudi specialnejši. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pri odločanju izhajati iz določb SPZ, iz splošnih določb OZ pa le, če v SPZ posamezni položaji niso urejeni. Po navedenih določbah SPZ ima poseben pomen dobrovernost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost. Za nepoštenega pridobitelja SPZ ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ. Za poštenega (dobrovernega) pridobitelja pa SPZ izrecno določa v drugem odstavku 95. člena, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, poleg tega ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe - ni podlage za obveznost dolžnika - dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravna podlaga (dolžnost), v skladu s katero bi lahko pravdni stranki druga od druge zahtevali sklenitev kupoprodajnih pogodb z vsebino, kot sta jo uveljavljali v svojih tožbenih zahtevkih, ne obstaja oziroma ni izkazana.