poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - zakonski znaki kaznivega dejanja - blokada računa - slabo finančno stanje
Navedba v opisu dejanja, da je obdolženi ob sklenitvi pogodbe zamolčal, da je družba v slabem finančnem stanju zaradi blokade računa družbe, v zadostni meri konkretizira preslepitveni namen obdolženega kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.
Novih, kasneje nastalih olajševalnih okoliščin v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati. Njen predmet namreč niso dejstva, ki so določala odmero posamičnih kazni, ampak dejstvo, da so bile te izrečene, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku (1. točka prvega odstavka 407. člena ZKP). Gre torej za nekaj drugega, medtem ko bi bili v pritožbeni obrazložitvi navedeni dejstvi kvečjemu predmet zahteve za izredno omilitev kazni, če bi bila ta v ZKP še naprej predvidena. Ker ni, pritožnik predlaganega znižanja enotne kazni niti po tej poti ne more doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00008842
ZST-1 člen 8, 34, 34/4.. ZPP člen 105a, 116, 117, 120, 120/1.
nalog za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
ZPP v prvem odstavku 120. člena določa, da prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom (prvi odstavek 120. člena ZPP), pri čemer na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (drugi odstavek 120. člena ZPP). Navedbe tožene stranke v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje so tudi po oceni pritožbenega sodišča očitno neutemeljene. Zato je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - dokazna ocena - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule)
Podjetniške odločitve, ki temeljijo na domnevah in prognozah le pogojno omogočajo ali sploh ne omogočajo zanesljive ocene bodočega dogajanja. Podatki postanejo dostopni navadno časovno šele po sprejeti odločitvi. Zato za napake te vrste poslovodeče osebe ne morejo odgovarjati, če so le ravnale dovolj skrbno pri svoji odločitvi. V nasprotnem primeru bi odgovarjale za nekaj, česar ne obvladujejo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118.. Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (1992) člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - raziskovalna dejavnost - kolektivna pogodba
Toženo stranko je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika zavezovala Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost, ki v 14. členu določa, da se pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upoštevajo naslednji kriteriji: delovna uspešnost, strokovna izobrazba, usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna doba, zdravstveno stanje delavca, socialno stanje delavca. Ni pravilno stališče tožene stranke, da ta ni bila dolžna uporabiti kriterijev iz kolektivne pogodbe, ker je delovno razmerje dejansko prenehalo le tožniku. Dejstvo je, da je tožena stranka drugim sodelavcem podala odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, torej gre tudi za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga, saj ZDR-1 ne deli na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na odpoved s prenehanjem delovnega razmerja oziroma brez prenehanja delovnega razmerja, kot si to očitno zmotno tolmači tožena stranka. Tako je bila tožena stranka dolžna upoštevati kriterije iz kolektivne pogodbe za vse zaposlene v sicer ukinjenem odseku.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izpolnjeni znaki kaznivega dejanja - proizvodnja mamil - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - konoplja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da znaki kaznivega dejanja iz člena 186/I KZ-1 opredeljuje kot kaznivo neupravičeno proizvodnjo substance, ki je razglašena kot prepovedana droga, torej proizvodnjo slednje brez ustreznega dovoljenja, kar je obdolženi s svojim ravnanjem uresničil in kar se mu tudi očita, kot to izhaja iz izreka napadene sodbe.
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi tega, ker je na drugo pravno osebo prešla dejavnost upravljanja večnamenskih dvoran, konkretno Dvorane A., katere upravljanje je bilo neposredno delovno naloga tožnikovega delovnega mesta (iz tega razloga je prišlo tudi do ukinitve tožnikovega delovnega mesta). Ker sprememba delodajalca ne predstavlja utemeljenega odpovednega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (90. člen ZDR-1), je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov - plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009699
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje - opustitev delodajalca
Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca za varstvo pri delu ugotovilo oziroma zavzelo naslednja stališča, da relevantni tehnični predpisi ne podajajo posebnih zahtev za sestop delavca z višine 50 cm, da pa je pri sestopu s te višine z 10–11-kilogramskim pnevmatskim kladivom v roki povečano tveganje za varnost pri delu, da bi zaradi tega morala prvotožena stranka pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci (vključno s tožnikom) izpostavljeni,... Pritožba utemeljeno uveljavlja, da tako opredeljene opustitve prvotožene stranke niso vsebinsko opredeljene, in da iz njih ni mogoče ugotoviti, kako konkretno bi morala prvotožena stranka organizirati opravilo sestopa tožnika z okvirja na njegovem delovnem mestu formar ročni ter s čim bi ga morala seznaniti oziroma ga poučiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - ustrezno delovno mesto
Sodišče ugotavlja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi stanja ob podaji odpovedi. Tožena stranka je v postopku dokazala, da za tožnika ni imela drugega ustreznega dela, ne po dokončnosti odločbe ZPIZ, ne ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti - potrebni pravdni stroški - načelo uspeha pravdnih strank - izvršilni stroški
V pravdnem postopku sodišče o stroških odloči po načelu uspeha. Tudi prvotni izvršilni stroški so del pravdnih stroškov, ki delijo usodo vseh ostalih stroškov. Toženec ima zato prav, da bi sodišče tudi o teh stroških moralo odločiti v skladu z uspehom pravdnih strank v postopku.
predlog za vpis v sodni register - umik predloga za vpis v sodni register - pooblastilo za umik - prekoračitev pooblastila
V obravnavani zadevi pooblaščena notarka ni imela pooblastila za umik konkretnega registrskega predloga, zato registrsko sodišče umika predloga, ki ga je mimo pooblastila podala pooblaščena notarka predlagateljev, ne bi smelo upoštevati, na kar upravičeno opozarjajo predlagatelji v obravnavani pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007257
SPZ člen 89, 89/3. ZNP člen 35, 146.
nujna pot - določitev nujne poti - nadomestilo za uporabo nujne poti - primerno nadomestilo za nujno pot - višina nadomestila za nujno pot - stroški nepravdnega postopka
Ker obstajajo okoliščine, zaradi katerih je nasprotna udeleženka v svojih pravicah omejena manj, kot je pri določitvi nujne poti običajno, je nadomestilo za dovoljeno nujno pot, ki je določeno v višini 10 % vrednosti z nujno potjo obremenjenega zemljišča, primerno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007596
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev - preslepitveni namen - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - konkretni opis dejanja
V opisu obtožencu očitanih izvršitvenih ravnanj niso konkretno navedeni zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije. Opisano je le, je obtoženec "ob sklenitvi pogodbe" o finančnem leasingu leasingodajalcu prikril, da ima njegov s. p. "finančne težave in da obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti". Iz tega ni jasno,ali gre za takšno poslovno situacijo, zaradi katere je mogel obtoženec vedeti, da obveznosti kljub danim pogodbenim zavezam ne bo mogel izpolniti, ter v to vsaj privoliti.
ZPIZ-2B člen 9.. ZPIZ-2 člen 26, 26/1, 61, 61/3, 116, 116/3.
sorazmerni del starostne pokojnine - del vdovske pokojnine
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v primeru priznanja sorazmernega dela starostne pokojnine ne gre za samostojno pravico, temveč gre zgolj za del starostne pokojnine (v sporni zadevi je bilo tožnici priznano 75 % starostne pokojnine). Tožnica ima torej še vedno priznano starostno pokojnino in v tem primeru ima glede na tretji odstavek 61. člena ZPIZ-2 še nadalje tudi pravico do dela vdovske pokojnine. Ker zakon izrecno ne določa, da bi v primeru, kot je podan v sporni zadevi, upravičenec izgubil pravico do dela vdovske pokojnine, pritožbeno sodišče poudarja, da ne gre primerjati drugih pravnih položajev. Zakonska določba je jasna in v tem primeru tudi ne potrebuje dodatne interpretacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008928
ZPP člen 286, 286/1, 318. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243. OZ člen 15, 16. SPZ člen 105, 105/1, 112, 112/1.
izdaja zamudne sodbe - neizdaja zamudne sodbe - trditve in dokazi - navedba dejstev in predložitev dokazov do konca prvega naroka za glavno obravnavo - odprava nesklepčnosti tožbe - sklepčnost tožbe - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - sporazum o delitvi - določen predmet prodaje - predmet pogodbe - podstrešni prostor - skupni del - posebni del zgradbe - nesoglasje volj (disenz) - miselni pridržek - obstoj in vsebina pogodbe
Čeprav toženci niso podali odgovora na tožbo, v obravnavanem primeru izdaja zamudne sodbe ni bila mogoča, ker je tožnik postavil sicer določljiv zahtevek, vendar ni bil določen na način, kot se zahteva za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe v etažni lastnini.
Tožnik, ki ni poskrbel za zemljiškoknjižno izvedbo sporazuma o preoblikovanju skupnih delov v posamezne dele, niti ni ob sklepanju pogodbe opozoril, da dejansko stanje na podstrešju ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju, ne more uživati pravnega varstva.
Izostanek izrecne navedbe, da predmet pogodbe vključuje tudi prenos (so)lastninske pravice na skupnih delih stavbe, ne pomeni, da prodajna pogodba ni vključevala tudi prenosa solastninske pravice glede prostorov na podstrešju.
Na podlagi dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil cilj toženih strank ob sklepanju Dogovora 2012 preprečiti učinek pravnomočne sodne odločbe II Pg 145/2007, na izključitev prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., posledično pa oškodovati prvo in četrto tožečo stranko glede njunih upravičenj kot družbenic.
Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da so tožene stranke ravnale skupno, s skupnim nedopustnim namenom in da je bil sklenjen dogovor v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in zato ničen. Ni dvoma, da je takšno ravnanje nemoralno do širše družbene javnosti in ne le do sopogodbenikov.
ZD člen 184, 185. URS člen 36, 36/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1, 8/2.
premoženje zapustnika - premično premoženje - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - dedna pravica - nedotakljivost stanovanja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Po oceni pritožbenega sodišča vstop v stanovanje zaradi popisa zapustnikovega premičnega premoženja ne bo v nasprotju z 8. členom EKČP (Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja). V drugem odstavku sta določena kumulativno dva pogoja, in sicer, da se javna oblast lahko vmeša v izvrševanje te pravice, če je to določeno z zakonom, kar je v obravnavanem primeru podano (184. in 185. člen ZD) in je nujno v demokratični družbi, zaradi v nadaljevanju taksativno naštetih primerov. Po oceni pritožbenega sodišča se s popisom zapustnikovega premičnega premoženja varujejo pravice in svoboščine dedičev, to je pravica, da se premoženje zapustnika ob smrti ugotovi v celotnem obsegu. Le na ta način lahko dediči dosežejo dedno pravico, ki jim jo zagotavlja zakon.
solidarno poroštvo - prenehanje funkcije direktorja - dokazna ocena - pavšalni ugovori - direktor kot porok
V konkretnem primeru gre za solidarno poroštvo, zato drugo toženec tožeči stranki odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost, tožeča stranka pa lahko zahteva izpolnitev bodisi od prvo toženke bodisi od drugo toženca, ali pa od obeh hkrati. Dejstvo, da se je drugo toženec zavezal kot porok v času, ko je bil direktor prvo toženke, sedaj pa te funkcije nima več, ne vpliva na poroštveno obveznost, kot je to tudi izrecno navedeno v poroštveni izjavi.