plačilo zavarovalnine - splošni pogoji zavarovanja avtomobilskega kaska - enotnost osebnega in podjetniškega premoženja - aktivna legitimacija - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - domneva alkoholiziranosti zavarovanca
Po pravilni razlagi izpodbijane sodbe takšna pravno organizacijska oblika (samostojni podjetnik) nima samostojne pravne osebnosti, ločene od pravne osebnosti nosilca podjema, ampak gre za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Zato (ne glede na to, da tožnica nima trditev, da zahteva plačilo zneska tudi kot lastnik vozila) ni odločilna oznaka tožeče stranke (S.K. ali S.K. s.p.), saj ima v vsakem primeru procesno legitimacijo S.K. kot fizična oseba, ki bi v primeru morebitnega nakazila tudi prejela zavarovalnino. Splošni pogoji določajo primere, ko zavarovanec izgubi zavarovalne pravice iz pogodbe o kasku zavarovanju vozila. Med drugim pride do izgube pravic, če je v trenutku prometne nezgode voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola. V zvezi s tem je v citiranih pogojih zavarovanja (šesta alineja, drugi odstavek 12. člena) določena (tudi) domneva, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če se s tem, ko takoj po nezgodi ne obvesti policije ali ji ne omogoči ogleda kraja nezgode, izmakne preiskavi svoje alkoholiziranost.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008944
ZDR člen 184.. OZ člen 150, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna ali objektivna odgovornost - delo na višini - lestev - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotavljalo odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodni dogodek, ki se je zgodil spornega dne asfaltni bazi pri pokrivanju asfalta, naloženega na tovorno vozilo tožene stranke. Glede na višino, s katere je tožnik opravil sestop s tovornjaka po lestvi, ki je pritrjena na keson, in posledično padca z višine skoraj treh metrov gre za delo, ki ga je treba opredeliti kot nevarno dejavnost. Lestev sama po sebi sicer res ni nevarna stvar in sestop po njej ni nevarna dejavnost, vendar pa takšna postane, če gre za sestop s takšne višine kot je bilo ugotovljena v konkretnem primeru. Takšno delo je treba opredeliti kot nevarno dejavnost že samo zaradi višine, na kateri se opravlja. Zato je tožena stranka objektivno odgovorna za nastalo škodo.
Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) člen 9, 9/2, 9/3, 9/3c, 13, 13/1, 14, 14/1.
Imetnik znamke ima pravni interes, da se v izreku sodbe ugotovi kršitev že zato, da je jasno, da se je kršitev dogodila. Ugotovitev je tudi pripomoček za to, da se javnost obvesti o kršitvi.
Imetnik znamke uživa varstvo ne glede na to, ali obstaja namena trgovanja pri kršitelju, za dosego varstva zadošča že uvoz ali poskus uvoza blaga.
Okoliščina, da je tožeča stranka nemara sama dala na trg blago, v državi, ki ne pripada Evropskemu gospodarskemu prostoru sicer lahko pripelje do tega, da kupec iz področja Evropskega gospodarskega prostora veljavno kupi z znamko označene izdelke. Na področje Evropskega gospodarskega prostora pa jih bo lahko uvozil le, če bo trdil in v primeru prerekanja dokazal, da je tožeča stranka sama dala na trg Evropskega gospodarskega prostora blago pod blagovno znamko ali je za to dala soglasje.
Ali so bili telefoni pristni ali ponaredki, je za varstvo pravic nepomembno. Tožeča stranka namreč uživa varstvo svojih dveh znamk ne glede na to, ali so izdelki pristni, ali ne, in tudi ne glede na to, ali so pokrovčki telefonov z odtisi (napisov) bistven ali nebistven del telefona.
Veljavno sklenjena prodajna pogodba sama po sebi ne zadostuje za to, da lahko kupec uvozi z evropsko znamko označeno blago na trg Evropskega gospodarskega prostora.
Prepoved se mora prilegati kršitvi, ne more pa se zahtevati prepoved kršitev, ki še niso bile storjene. Mogoče pa je zahtevati prepoved kršitev, ki so v ozki povezavi s kršitvijo in jih je glede na okoliščine mogoče pričakovati.
KZ-1 člen 29, 29/4, 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3, 324/2, 324/3.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - actiones liberae in causa - alkoholiziranost - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja
V primerih tako imenovanih actiones liberae in causa je namreč sodišče dolžno ugotavljati obdolženčevo krivdo za čas pred storjenim kaznivim dejanjem, ne glede na njegove modalitete. Odločilna je zgolj krivdna oblika, s katero je mogoče to kaznivo dejanje storiti.
Obdolženčevo obnašanje med kaznivim dejanjem kot del prognoze za izrek varnostnega ukrepa.
Novela G Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP- G- Uradni list RS, št. 27-1076/2016) je v 19. členu spremenila dotedanji prvi odstavek 277. člena ZFPPIPP tako, da je treba izpodbojno tožbo vložiti v 12-ih mesecih po pravnomočnosti sklepa o začetku stečaja, pri čemer pa se spremenjena določba omenjenega člena uporablja za stečajne postopke, ki začnejo teči po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, to je po 15.4.2016 (četrti odstavek 32. člena ZFPPIPP-G). Glede na to, da se je stečajni postopek nad tožečo stranko začel pred tem datumom, to je 11.12.2015 (ko je bil tudi objavljen oklic o začetku stečaja), je bila dolžna tožeča stranka izpodbojno tožbo vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 277. člena ZFPPIPP, ki je veljal do uveljavitve novele ZFPPIPP-G).
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - vrnitveni princip - poslovodstvo brez naročila - razpravno načelo - iura novit curia
Pri vlaganjih v tujo nepremičnino v pričakovanju pridobitve lastninske pravice na nepremičnini gre za neupravičeno pridobitev, ne pa za poslovodstvo brez naročila.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - prevoz tovora - padec s tovornega vozila - preventivni ukrepi
Kateri so preventivni ukrepi, ki jih je zavarovanec dolžan izvajati, je stvar presoje v vsaki konkretni situaciji. Za utemeljenost tožbenega zahtevka je bilo zato presoditi, ali je tožeča stranka s svojim ravnanjem povzročila ali prispevala k nastanku zavarovalnega primera. V luči tega je bilo zato potrebno presoditi, ali so utemeljena zatrjevanja tožene stranke, da tožeča stranka tovora ni ustrezno pritrdila oziroma zavarovala.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - zakonski znaki kaznivega dejanja - blokada računa - slabo finančno stanje
Navedba v opisu dejanja, da je obdolženi ob sklenitvi pogodbe zamolčal, da je družba v slabem finančnem stanju zaradi blokade računa družbe, v zadostni meri konkretizira preslepitveni namen obdolženega kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - teorija aprehenzije
V skladu s kazenskopravno teorijo (t. i. aprehenzijska teorija ali teorija aprehenzije) za prilastitev zadostuje, če oseba z odvzemom stvar dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do sedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem omogoči razpolaganje s to stvarjo. Dovolj je, da je odvzeta stvar ločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo oseba odnesla iz prostora, v katerem je bila. Glede na materialnopravno zmotno stališče, da je za ugotovitev o prilastitvi masla odločilno, ali ga je tožnica "iznesla iz proizvodnje" oziroma mimo varnostnika iz prostorov tožene stranke, je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
plačilo razlike plače - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - nezakonita odpoved - reparacija
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (in drugih načinov prenehanja delovnega razmerja) je podlaga za reparacijski zahtevek delavca do delodajalca, s katerim postane položaj delavca takšen, kot da nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Delavec pridobi pravico do naknadne vzpostavitve (odpovedanega) delovnega razmerja za nazaj skupaj z vsemi pravicami, ki iz tega razmerja izhajajo. Delavec je tako med drugim za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja upravičen do nadomestila plače, in sicer v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmera ne bi prišlo. To sicer praviloma res pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila v višini plače, kot mu je bila dejansko izplačevana pred učinkovanjem nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma pred podajo le-te. Vendar lahko okoliščine posameznega primera napotujejo tudi na drugačen pravni zaključek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011161
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/2.
kriva izpovedba - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Po oceni pritožbenega sodišča sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, zaradi česar je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009097
ZDR člen 182, 182/1.. OZ člen 190.
protipravna premoženjska korist - odškodninska odgovornost delavca - neupravičena obogatitev - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Glede na ugotovitve, da je v spornem obdobju obstajala pravna podlaga za izplačilo stroškov prihoda na delo in z dela tožencu, to je odredba takratnega sekretarja, ki je bila izdana v skladu z veljavno Uredbo in ves čas toženčeve zaposlitve ni bila spremenjena ali preklicana in da je bil na podlagi te odredbe s strani takratnega sekretarja mesečno posredovan obračun stroškov za vse dneve, ko je toženec opravljal delo in ne le za dneve, ko se je zglasil na sedežu tožeče stranke, pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da toženec z izplačili stroškov prihoda na delo in z dela v spornem obdobju ni bil neupravičeno obogaten.
krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - soprispevek oškodovanca - odškodninska odgovornost služb, ki opravljajo komunalno dejavnost - padec na javni površini - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu
Tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha uporabljati ali neredno opravlja svoje storitve. Tretja tožena stranka bi morala zadostiti standardu skrajne skrbnosti, kajti sodišče prve stopnje je ugotovilo na podlagi konkretnih okoliščin, da je šlo za neugodne geografsko-klimatske razmere, da gre za prvi prioritetni razred, in da je tožnik padel ravno na tistem delu parkirišča, kjer se je nahajala poškodba asfaltnega dela cestišča, ki je povzročila takšno stanje na parkirišču, zaradi katerega je tožnik, ki je v rokah nosil svojega otroka na tem delu cestišča zaradi poledenelosti tega dela cestišča padel in se telesno poškodoval.
Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ker ni ugotovilo soprispevka tožeče stranke. Tožnik je namreč bil primerno obut v zimske čevlje, dogodek se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah, v vremenskih razmerah sneženja in meglice, zato od povprečnega pešca, v situaciji, kot je bila predmetna tako ni mogoče pričakovati, da bi bil popolnoma pozoren na pohodna tla, še zlasti ob dejstvu, da je tožnik nosil otroka v naročju, kar ni prepovedano in to v temi in meglici v zgodnjih jutranjih urah. Tožniku zato ni mogoče očitati neprevidnosti in pomanjkanja skrbnosti pri njegovi hoji, tožena stranka pa tudi ne obrazloži kako je dejstvo, da je tožnik bil v določenem obdobju tudi izvajalec javnih del na tem mestu pripomoglo k temu, da bi tožnik s tem soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
Drugotoženka tako ni bila dolžna skrbeti za varnost svojih obiskovalcev, ki dnevno prevažajo svoje otroke v dnevno varstvo, saj je to dolžnost tretje tožene stranke glede na prej citirane določbe OZ in je to v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da obstaja odškodninska odgovornost tretje tožene stranke. Prav tako tožeča stranka v zvezi z odškodninsko odgovornostjo drugotožene stranke ni navedla, kot sedaj to navaja prepozno v pritožbi (člen 337 ZPP) in sicer, da so starši pogosto v zgodnjih jutranjih urah nosili otroke v vrtec preko spornega območja in bi morali zaposleni drugotožene stranke skrbno paziti in vzdrževati sporno območje v neoporečnem stanju in da bi delavci drugotožene stranke morali skrbeti za čistočo celotnega parkirišča ali pa vsaj za najbližjo okolico vhoda v vrtec.
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi tega, ker je na drugo pravno osebo prešla dejavnost upravljanja večnamenskih dvoran, konkretno Dvorane A., katere upravljanje je bilo neposredno delovno naloga tožnikovega delovnega mesta (iz tega razloga je prišlo tudi do ukinitve tožnikovega delovnega mesta). Ker sprememba delodajalca ne predstavlja utemeljenega odpovednega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (90. člen ZDR-1), je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov - plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
Razjasnjevalna oblast sodišča ni neomejena. Sodišče mora pri njenem izvajanju najprej upoštevati dolžnost same stranke pri zbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta stranki kot subjektu postopka nalaga odgovornost za uveljavljanje svojih pravic. Sodnik mora pri sojenju ravnati tako, da ne ustvarja vtisa, da je bolj naklonjen eni stranki kot drugi. Enakega varstva pravic strank v postopku ni mogoče ločeno obravnavati od pravic nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva.
plačilo sodne takse - odmera sodne takse od primarnega in podrejenega zahtevka - odmera sodne takse za pritožbo - več tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni zahtevek
Ker sta v obravnavanem primeru zadnja dva zahtevka, na katera se nanaša tožničina pritožba zoper sodbo, uveljavljena podrejeno, in ker zanju velja drugačen količnik za odmero sodne takse od tistega, ki velja za primarni zahtevek1, bi moralo prvostopenjsko sodišče določbo 20. člena ZST-1 uporabiti tako, da bi seštelo le tiste dve vrednosti spornega predmeta, za katere velja enaka odmera sodne takse, torej vrednosti obeh podrejenih zahtevkov.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118.. Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (1992) člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - raziskovalna dejavnost - kolektivna pogodba
Toženo stranko je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika zavezovala Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost, ki v 14. členu določa, da se pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upoštevajo naslednji kriteriji: delovna uspešnost, strokovna izobrazba, usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna doba, zdravstveno stanje delavca, socialno stanje delavca. Ni pravilno stališče tožene stranke, da ta ni bila dolžna uporabiti kriterijev iz kolektivne pogodbe, ker je delovno razmerje dejansko prenehalo le tožniku. Dejstvo je, da je tožena stranka drugim sodelavcem podala odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, torej gre tudi za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga, saj ZDR-1 ne deli na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na odpoved s prenehanjem delovnega razmerja oziroma brez prenehanja delovnega razmerja, kot si to očitno zmotno tolmači tožena stranka. Tako je bila tožena stranka dolžna upoštevati kriterije iz kolektivne pogodbe za vse zaposlene v sicer ukinjenem odseku.
odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - dokazna ocena - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule)
Podjetniške odločitve, ki temeljijo na domnevah in prognozah le pogojno omogočajo ali sploh ne omogočajo zanesljive ocene bodočega dogajanja. Podatki postanejo dostopni navadno časovno šele po sprejeti odločitvi. Zato za napake te vrste poslovodeče osebe ne morejo odgovarjati, če so le ravnale dovolj skrbno pri svoji odločitvi. V nasprotnem primeru bi odgovarjale za nekaj, česar ne obvladujejo.
vročanje pisanj pooblaščencu - neposredno vročanje stranki, ne pooblaščencu - zastopanje stranke brez pooblastila - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - naknadna odobritev procesnih dejanj - zastopanje stranke po odvetniku
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) svojo sodbo resda vročiti pooblaščencu tožene stranke, česar pa ni storilo, temveč jo je vročilo neposredno zgolj toženi stranki. Vendar pa ta postopkovna kršitev ni imela nobenega negativnega procesnega učinka za toženo stranko, saj je v obravnavani zadevi tožena stranka po svojem pooblaščencu pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo, ki je tudi predmet obravnavanega pritožbenega postopka. Tudi opustitev imenovanja pooblaščenca tožene stranke v uvodu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.