CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008298
OZ člen 275. ZPP člen 286, 286/2, 286/4, 286a, 362. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 66, 132. ZIZ člen 120.
prekluzija - ugovor prekluzije - navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - zakonita subrogacija - prenos terjatve v izterjavo - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - izvršba na denarno terjatev dolžnika - začetek stečajnega postopka
Skladno z določbo četrtega odstavka 286. člena ZPP, ki je veljala v času odločanja sodišča prve stopnje, lahko stranke izjemoma navajajo nova dejstva in dokaze po prvem naroku za glavno obravnavo le, če tega brez svoje krivde niso mogle storiti na prvem naroku. Pravilo o dopustitvi novih dejstev in dokazov iz razloga, ker se s tem ne bi zavleklo reševanje spora, na katerega se sklicujeta toženca, pa se (po za konkretni primer relevantnih pravilih postopka) ne nanaša na obravnavani primer, ampak na situacijo, ko sodišče stranki s pozivom naloži, da se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma okoliščinah ter dopolni dokazne predloge (prim. drugi odstavek 286. člena in 286.a člen ZPP). Sodišče prve stopnje zato ni storilo zatrjevane kršitve pravil postopka, ker ni dopustilo navedb in dokaznih predlogov, ki sta jih toženca podala šele v ponovljenem sojenju iz razloga, ker naj ti ne bi zavlekli reševanja spora. Zato tudi ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka, ker je izostalo pojasnilo o razlogih za neuporabo navedenega pravila.
Izvršilni postopek s predmetom izvršbe na denarno terjatev dolžnika je bil končan s pravnomočnostjo sklepa o prenosu v izterjavo. Stečajni postopek nad družbo, ki se je začel po tem, ko je bil izvršilni postopek glede predmeta izvršbe na denarno terjatev dolžnika že končan, na slednjega nima vpliva. Sklep o prenosu sporne terjatve v izterjavo je tako ostal v veljavi ne glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007795
URS člen 158. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1, 244, 244/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/5.
izbrisna tožba - zemljiškoknjižni postopek - podlaga za vknjižbo - formalna neveljavnost vpisa - učinki pravnomočnosti - javna listina - dokazna vrednost javne listine - dobrovernost pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Če ni materialnopravne podlage za vknjižbo, so podani razlogi formalne neveljavnosti vknjižbe, ki jih morajo udeleženci zemljiškoknjižnega postopka uveljavljati v njem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Bistvo tožnikove pritožbe je v zatrjevanju, da tožena stranka ni imela oblikovanih kriterijev za to, kateremu delavcu bo ponudila katero delovno mesto. Vendar pa tovrstna obveznost za delodajalca v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove ni predvidena. Pritožbene navedbe o tem, da tožena stranka ni obrazložila kriterijev glede ponudbe novih delovnih mest (pri čemer tožnik tovrstnih trditev v postopku na prvi stopnji niti ni podal) ne morejo privesti do zaključka o nezakoniti odpovedi.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - obrazloženost ugovora - ocena vrednosti nepremičnine
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenih pogojih za izdajo predhodne odredbe je na upniku, dolžnik pa lahko z navedbami in predložnimi ali predlaganimi dokazi v ugovoru izpodbija upnikova dejstva o obstoju pogojev za izdajo predhodne odredbe. Pri tem je potrebno upoštevati določbo tretjega odstavka 58. člena ZIZ, po kateri mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral svoj predlog za izdajo predhodne odredbe, kar z drugimi besedami pomeni, da so prepozni le tisti kasnejši predloženi ali predlagani dokazi in posledično nedopustni, vse navedbe in dokazi, ki pa jih upnik poda v odgovoru na ugovor, pa so pravočasni in upoštevni zaradi varstva načela kontradiktornosti postopka.
Dokazno breme je na upniku v fazi vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe, v tem predlogu pa je upnik tudi zatrjeval, da so vse dolžnikove nepremičnine premalo vredne, da bi se upnik lahko iz njih poplačal, predvsem iz razloga, ker so obremenjene z zemljiškoknjižnim dolgom. Po ugovornih trditvah pa je upnik v odgovoru na ugovor navedel, da vrednost neobremenjenih nepremičnin sploh ni izkazana, vrednost obremenjenih nepremičnin pa je opredelil s podatki iz GURS-a, sodišče prve stopnje pa je na podlagi zatrjevanega dejstva o vrednosti neobremenjenih dolžnikovih nepremičnin po GURS-u izvedlo dokaz z vpogledom v spletno evidenco GURS-a.
Neutemeljene so tudi dolžnikove pritožbene navedbe, da vrednosti po GURS-u ne predstavljajo prave vrednosti dolžnikovih nepremičnin. Vrednost, ugotovljena v GURS-u je zgolj primerljiva oziroma orientacijska vrednost, na dolžniku pa je trditveno in dokazno breme, da vrednost svojih nepremičnin dokaže na drugačen način, ne pa zgolj na način, da pavšalno nasprotuje ugotovljeni vrednosti GURS-a.
Pravno pomembno je, ali je dolžnik s trditvami in predlaganimi oziroma predloženimi dokazi v ugovoru zoper sklep o izdani predhodni odredbi uspel izkazati, da vrednost njegovih nepremičnin kljub zemljiškemu dolgu dosega vrednost upnikove terjatve in s tem izpodbiti pogoj nevarnosti, da se upnik iz dolžnikovega premoženja ne bi mogel poplačati.
preživnina - določitev preživnine - znižanje preživnine - višina preživnine - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba preživnine - nova odmera preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - zmožnosti preživninskega upravičenca - potrebe preživninskega upravičenca - dvofazni postopek - trditveno in dokazno breme
Preživljanje dvojčkov je tista okoliščina, ki predstavlja spremenjeno okoliščino na strani tožnika, ki je bistvena, kar ima za posledico, da je treba (znova) ugotoviti predpostavke, ki so odločilne za določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu. Te pa so: potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (glej 129. člen ZZZDR).
razrešitev upravitelja - na predlog dolžnika - razlog za razrešitev upravitelja
Dolžnik nima zahtevka za razrešitev upravitelja na podlagi prvega odstavka 119. člena ZFPPIPP.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja tudi ne more biti razlog za njegovo razrešitev, saj je njihovo pravilnost oziroma zakonitost mogoče preizkusiti z ustreznimi pravnimi sredstvi, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008378
ZFPPIPP člen 266, 266/1. ZPP člen 347, 347/4, 351, 351/2.
plačilo kupnine - prijava terjatve - terminska prodaja delnic - zastavna pravica na delnicah - prijava ločitvene pravice - pritožbena obravnava
Pravica tožene stranke do zunajsodne prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni prenehala s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku nad tožečo stranko.
Tožena stranka ima prav, ko trdi, da upnik ne ve zagotovo, v kolikšnem deležu bo njegova terjatev poplačana z zunajsodno prodajo, zaradi česar lahko iz previdnosti prijavi celotno terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku, uporabi pravil za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa se s tem ne odpove.
spor majhne vrednosti - prosta dokazna ocena - prepričanje o resničnosti dejstev - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva
Izvedensko mnenje (z obema dopolnitvama) omogoča sodišču prepričanje o obstoju relevantnih dejstev, ki so podlaga za meritorno odločitev o tožbenem zahtevku.
ZFPPIPP člen 47, 315, 443, 443/1, 443/2, 443/4. ZGD-1 člen 503, 503/2, 503/3, 504, 505, 505-8, 523, 523/3, 526, 526/2.
bilanca stanja - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - dokazila o premoženjskem stanju - odškodninska odgovornost poslovodje družbe - premoženje v obliki terjatve - odškodninska terjatev - terjatve zoper poslovodjo - presoja obstoja terjatve - materialnopravne predpostavke
Da bi se stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe lahko izvedel, mora biti premoženje znano do te mere, da ga je mogoče v stečajnem postopku unovčiti.
Preprost test unovčljivosti premoženja, kot ga je na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 2013 opredelil pritožnik pokaže, da navedeno premoženje ni do te mere individualizirano, da bi ga bilo mogoče unovčiti brez podatka o dejanski in pravni podlagi v predmetni bilanci izkazanih sredstev in predložitvi dokazov zanje. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj zgolj z bilanco stanja ni specificiral oz. konkretiziral premoženja, niti izkazal premoženja, nad katerim bi bilo mogoče voditi stečajni postopek. V predlogu navedeni računovodski podatki o vrsti in vrednosti premoženja, kriteriju opredeljenosti premoženja v smislu četrtega odstavka 443. člena ZFPPIPP ne zadostijo.
Vložitev tožbe družbenika za povračilo škode družbi, vložena zoper njenega poslovodjo po tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 503. člena ZGD-1 terja izpolnitev materialnopravnih predpostavk za utemeljenost takega tožbenega zahtevka in sicer, da je družbenik prej brez uspeha zahteval izpolnitev odškodninske obveznosti poslovodje in vsaj ena od sledečih predpostavk: da je skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi take tožbe, pa ga ni sprejela, ali da je skupščina sicer sprejela tak sklep, pa ni imenovala zastopnika za vložitev tožbe, če je bilo to potrebno ali, če je skupščina sklep sprejela, pa poslovodja ali posebni zastopnik ni vložil tožbe. Tudi tovrstni sklepi morajo biti v primeru eno osebne družbe vpisani v knjigo sklepov in se njihov obstoj le zato, ker naj bi odškodninski zahtevek v svojem imenu in za račun družbe uveljavljal edini družbenik (in s tem izkazal tudi voljo družbe) ne domneva.
S tem, ko sta bančna uslužbenca zgolj opravila primerjavo osebe na fotografiji z osebo, ki je bila pred njima, preverila podpis in iz dokumenta prepisala potrebne podatke, A. A. pa je o dvigu denarja obvestil pooblaščenko za pranje denarja, nista ravnala dovolj skrbno oziroma vse to za razbremenitev krivde ne zadošča; uslužbenca tožene stranke bi morala tudi preveriti, ali je dokument, na podlagi katerega sta ugotavljala istovetnost stranke, sploh uradni osebni dokument, saj če ta pogoj ni izpolnjen, tudi o ugotavljanju istovetnosti stranke (ker ni objektivnega, verodostojnega vira za primerjavo) ni mogoče govoriti.
izjava osumljenca v predkazenskem postopku - izjava osumljenca, dana policiji - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - ni nedovoljen dokaz - dokazna vrednost uradnih zaznamkov iz kazenskega postopka
V konkretnem primeru policija ni opravila zaslišanja osumljenca, temveč je o njegovi izjavi sestavila le uradni zaznamek po določbi šestega odstavka 148. člena ZKP, ki je bil sestavljen potem, ko je bil osumljenec ob 14.00 uri seznanjen s tem, katerega kaznivega dejanja je osumljen, katere so podlage za sum in seznanjen tudi s procesnimi pravicami, ki mu gredo kot osumljencu; iz le-tega izhaja, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, nato pa podal izjavo, ki mu je bila tudi prebrana. Izjave po prebranju ni podpisal, kot razlog za to je navedel, da ne zaupa policajem. Takšna izjava, ne glede na vsebino in podana po tem, ko so osumljencu dani vsi ustrezni in pravilni pravni pouki, ni nedovoljen dokaz in se iz spisa ne izloča, po drugi strani pa tudi nima dokazne vrednosti v smislu, da bi se na tako izjavo sodba lahko opirala.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - predmet izvršbe - etažna lastnina - solastniški delež na nepremičnini
Vse dokler ni vzpostavljena in v zemljiško knjigo vpisana etažna lastnina, je predmet prodaje v izvršilnem postopku solastninski delež te nepremičnine. Solastninski delež pa je računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere prostore obsega.
oškodovanje tujih pravic - solidarni dolžnik - kazenska odgovornost
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je obdolženec tekom izvršilnega postopka razpolagal s svojim nepremičnim premoženjem in ga odtujil ter da drugega premoženja, na katerega bi bilo možno poseči z izvršbo nima. Napačen pa je zaključek prvostopenjskega sodišča, da preprečitev izvršbe v konkretnem primeru ni odvisna zgolj od ravnanja obdolženca, temveč tudi od ravnanja in premoženja drugega solidarnega dolžnika. Pritožnik pravilno zatrjuje, da okoliščina, da je v izvršilnem postopku nastopal kot solidarni dolžnik B. B., ne more izključiti kazenske odgovornosti obdolženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00042307
ZGD-1 člen 8, 8/1. ZVKSES člen 1, 4, 4/2, 4/2-2, 16, 16/3. ZPP člen 286, 286/6, 340.
varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - spregled pravne osebnosti - odgovornost investitorja - zamuda z izročitvijo nepremičnine - odgovornost prodajalca - vmesni kupec - prepozne trditve - odgovornost za zamudo z izpolnitvijo - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Smisel zakonskega določila ni, da bi končnemu kupcu odgovarjala oba, ampak zakon namesto investitorja enako kot investitorja zavezuje tudi vmesnega kupca, ki sicer ne bi odgovarjal kot investitor.
KZ-1 člen 228. ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/2-3.
postopek prisilne poravnave - prisilna poravnava - prevzem obveznosti - redno poslovanje družbe - insolventnost - varstvo upnikov - enako obravnavanje upnikov - poslovna goljufija
Postopek prisilne poravnave je namenjen varstvu upnikov in ne njihovemu oškodovanju. Dolžnik namreč zaradi insolventnosti ne more izpolniti vseh zapadlih terjatev, prisilna poravnava pa omogoči, da so upniki obravnavani enako in se na ta način prepreči morebitno privilegirano obravnavanje posameznega ali več posameznih upnikov ter s tem istočasno prikrajšanje ostalih upnikov. Ker je sporni račun zapadel v plačilo po začetku postopka prisilne poravnave, nikoli ne bo poravnan v celoti, temveč bo po določilih ZFPPIPP (po večinski volji upnikov) poplačan le v znesku, ki ustreza sprejeti prisilni poravnavi.
Prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP izrecno določa, da lahko subjekt ne glede na (in)solventnost prevzema obveznosti, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Po 3. točki drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP so takšne obveznosti tudi tiste, ki so namenjene tekoči dobavi blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008375
SPZ člen 142. OZ člen 40, 50. ZPP člen 238, 238/1, 339, 339/1, 362.
posojilna pogodba - sporazumom o zavarovanju terjatve - navidezna (simulirana) pogodba - nedopusten nagib - odločanje višjega sodišča o pritožbi - dokaz z zaslišanjem - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - izpovedba priče - celovita dokazna ocena - nelogična dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Višje sodišče ocenjuje, da kljub navedbi prvostopenjskega sodišča, da je kritično presojale izjave tožencev in zaslišanih prič, iz izpodbijane sodbe ni zaznati dejanske kritične presoje ter umestitve njihovih izpovedi v kontekst celotnega dogajanja v skladu z navodilom višjega sodišča. Prvostopenjsko sodišče je izrecno zapisalo, da je pri ugotovitvi konteksta celotnega dogajanja sledilo izpovedim prvega, drugega toženca, zakonite zastopnice tretje tožene stranke ter bančnim izpiskom tretje tožene stranke. Zgolj navedba, da so bile njihove izpovedi in izpovedi drugih zaslišanih prič jasne in tekoče ter medsebojno skladne, v konkretnem primeru ne zagotavlja njihove verodostojnosti, še najmanj pa kritično presojo. Da bodo toženci in priče izpovedovali skladno, pri čemer se med seboj dobro poznajo, so družinsko ali vsaj prijateljsko povezani in glede na vpletenost v zadevo vsi zainteresirani za ugoden izid postopka, je najmanj pričakovano. Še posebno to velja upoštevajoč dejstvo, da sta bila preostala dva toženca ob zaslišanju posameznega toženca vselej prisotna v razpravni dvorani ter slišala njegovo izpoved.
Če sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju ne upošteva napotkov višjega sodišča, katera pravdna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati, zagreši bistveno kršitev določb postopka.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - izjema od pravila - premoženjsko stanje predlagatelja - sprememba premoženjskega stanja - nedopustna pritožbena novota - protispisnost
Odlog, delna oprostitev oziroma obročno odplačilo sodne takse je izjema od pravila, da je potrebno sodno takso plačati že ob vložitvi vloge. Izjeme pa je potrebno presojati ozko, zato vlogi za delno oprostitev (oziroma odlog ali obročno odplačilo) sodne takse ni mogoče ugoditi, v kolikor predlagatelj razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, ki brez ogrožanja njegove dejavnosti zadošča za plačilo sodne takse.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014811
KZ-1 člen 7, 7/1, 113, 175, 175/1, 175/3. ZKP člen 354, 354/2.
zloraba prostitucije - trgovina z ljudmi - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba pravne kvalifikacije - časovna veljavnost kazenskega zakona - trajajoče kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja
V konkretni zadevi je obtožnica obtožencem očitala storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, v tem opisu pa so bili že vsebovani tudi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je samo poseglo v opis dejanja, nato pa ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, obtožencev ni obsodilo za dejanje, ki ni bilo zaobseženo z obtožbo.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da gre za izkoriščanje prostitucije v primerih, ko storilec sodeluje pri prostituiranju drugih oseb na način, da ustvarja zaslužek, pri čemer gre za kontinuirano izvrševanje, ki predstavlja utečen in donosen posel ter za vodenje in nadziranje izvrševanja prostitucije oziroma, da zakonski znak "zaradi izkoriščanja" pomeni, da ima storilec korist od prostituiranja in prejema denar.
Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenega stališča, da je za presojo zakonskega znaka izkoriščanja bistven zaslužek deklet.
Kaznivo dejanje zlorabe prostitucije je trajajoče in tudi kolektivno kaznivo dejanje, ki sta, po ustaljenih stališčih kazenskopravne teorije in sodne prakse, dokončani takrat, ko protipravno stanje preneha, oziroma, ko je storjeno zadnje dejanje. Posledično je, če se je dejanje začelo v veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, potrebno uporabiti nov zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši.
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da imata določbi 113. člena KZ-1 in 175. člena KZ-1 vsebinsko podoben zakonski znak, prva "zaradi izkoriščanja prostitucije", druga "zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe". Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi opis dejanja dopolnjuje z zahtevo, da se z osebo na določen način razpolaga ali se jo novači, menjava, prenaša nadzor nad njo ali pri teh dejanjih posreduje. To kaznivo dejanje torej določa dodaten zakonski znak, vendar si tudi "izkoriščanja zaradi sodelovanja pri prostituciji", kot zakonskega znaka iz 175. člena KZ-1, ni mogoče zamisliti brez vsaj minimalne podrejenosti oškodovanke, ki izvaja prostitucijo, storilcu, ki zaradi izkoriščanja pri tem sodeluje, s tem pa storilec v določeni meri tudi razpolaga z oškodovanko. Razmejitev med tema dvema kaznivima dejanjema je torej odvisna od vprašanja, ali je storilec pri izvrševanju kaznivega dejanja zlorabe prostitucije z oškodovanko razpolagal na takšen način, da njegovo ravnanje že izpolnjuje objektivne in subjektivne znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kar pa je odvisno od dejanskih ugotovitev v vsaki posamični obravnavani zadevi.
V razlogih sodbe izpostavljene okoliščine utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da ekonomsko socialni položaj deklet v matičnih državah ter intenziteta posegov v njihove osebnostne pravice nista bili takšni, da bi bilo mogoče protipravno ravnanje obtožencev opredeliti kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.