DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00009273
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlagana začasna odredba se ne nanaša na zavarovanje pravic v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe, ki je predmet obravnavanega delovnega spora in o kateri je bilo z navedeno sodbo že odločeno. Nanaša se na zavarovanje pravic v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 13. 11. 2017. Na podlagi te odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, tožnik pa je vložil novo tožbo, in predlagal tudi izdajo začasne odredbe (s smiselno enako vsebino kot v obravnavani zadevi). Že to dejstvo je zadosten razlog za ugotovitev, da predlog za začasno odredbo ni utemeljen, ker se nanaša na zavarovanje nedenarne terjatve, ki je predmet obravnave v drugem sporu. Po stanju na dan izdaje sodbe v obravnavani zadevi je bil namreč tožnik pri toženi stranki zaposlen na podlagi ponujene nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podpisal in sprejel, do prenehanja delovnega razmerja pa je prišlo šele kasneje, na podlagi druge odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podal delodajalec.
povrnitev nematerialne škode - poškodba stegnenice - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da bi se kot mladinec uspešno ukvarjal s profesionalnim športom. Ukvarja se še ljubiteljsko in tako je prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin in zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti primerna.
zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - trditveno breme stranke - verjetnost obstoja izkazane terjatve - pritožbene novote
Nastanka kakšne druge težko nadomestljive škode tožnik v predlogu ni zatrjeval. Trdil je le, da bi njegova odstranitev "vnesla v vzpostavljeno klimo kluba nestabilnost, ki bi predstavljala za delo kluba in njegove uspehe nepopravljivo škodo." Teh trditev ni mogoče razumeti drugače, kot jih je razumelo sodišče prve stopnje. Gre za trditve o nastanku škode klubu in ne tožniku, kar pa za odločitev ni bistveno. Konkretizirane pritožbene navedbe v tej smeri, ki naj bi izkazovale škodo, ki z neizdajo začasne odredbe nastaja tožniku, so prepozne navedbe in jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
- člen 134.. ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.
plačilo razlike plače - izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi - plačilo za dejansko opravljeno delo
Le v primeru, če med strankama pisna pogodba ne bi bila sklenjena in bi se delo opravljalo brez nje, bi se lahko zahtevalo ugotovitev obstoja delovnega razmerja na drugem delovnem mestu ter v takem primeru tudi izstavitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi.
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica do plačila za opravljanje zahtevnejšega dela ni upravičena že zato, ker ni opravljala del in nalog zahtevnejšega delovnega mesta v celoti. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica opravljala nekatere naloge, ki sodijo v delokrog delovnega mesta "samostojni strokovni sodelavec II", da sicer ni prevzela celoten obsega dela tega delovnega mesta in da je še naprej delno opravljala tudi svoje delo, izhaja, da je tožnica vsaj del delovnega časa opravljala dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta, zaradi česar ji pripada tudi plačilo za takšno delo, in sicer v obsegu dejanskega dela na zahtevnejšem delovnem mestu.
samostojni podjetnik - stroški priče - izgubljeni zaslužek priče
Priča ni samostojni podjetnik in ne opravlja samostojno dejavnost kot poklic, temveč je ključni zaposleni v družbi, kjer sta sicer dva zaposlena. Tedaj Pravilnik ne omogoča priznavanje izgubljenega zaslužka.
Ločeno obravnavanje nasprotne tožbe ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Povezanost zahtevkov ni taka, da sodišče ne bi imelo možnosti presoje, ali jih bo obravnavalo skupaj oziroma ločeno.
Čeprav obe terjatvi (upraviteljičina iz naslova nagrade za opravljeno delo in pritožnikova iz naslova najemnine oziroma uporabnine njegovih poslovnih prostorov v teku stečajnega postopka) predstavljata strošek stečajnega postopka, pa njun položaj tudi po zakonu ni enak. ZFPPIPP namreč glede odmere in plačila nagrade upravitelja v stečajnem postopku določa poseben režim odmere v četrtem odstavku v zvezi z osmim odstavkom 103. člena, medtem ko o pravici zahtevati plačilo in deležu le-tega določa v drugem odstavku 104. člena. Stroške upravitelja pa posebej ureja 105. člen ZFPPIPP. Le stroški upravitelja pa so kot vrsta stroškov stečajnega postopka in sicer kot tekoči stroški umeščeni med stroške stečajnega postopka. Iz navedene sistemske razlage torej izhaja, da v razmerju do stečajnega dolžnika upravitelj za terjatve iz naslova nagrade ni v enakem položaju kot pritožnik za terjatev iz naslova najemnine oziroma uporabnine
S tem, ko sta bančna uslužbenca zgolj opravila primerjavo osebe na fotografiji z osebo, ki je bila pred njima, preverila podpis in iz dokumenta prepisala potrebne podatke, A. A. pa je o dvigu denarja obvestil pooblaščenko za pranje denarja, nista ravnala dovolj skrbno oziroma vse to za razbremenitev krivde ne zadošča; uslužbenca tožene stranke bi morala tudi preveriti, ali je dokument, na podlagi katerega sta ugotavljala istovetnost stranke, sploh uradni osebni dokument, saj če ta pogoj ni izpolnjen, tudi o ugotavljanju istovetnosti stranke (ker ni objektivnega, verodostojnega vira za primerjavo) ni mogoče govoriti.
oškodovanje tujih pravic - solidarni dolžnik - kazenska odgovornost
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je obdolženec tekom izvršilnega postopka razpolagal s svojim nepremičnim premoženjem in ga odtujil ter da drugega premoženja, na katerega bi bilo možno poseči z izvršbo nima. Napačen pa je zaključek prvostopenjskega sodišča, da preprečitev izvršbe v konkretnem primeru ni odvisna zgolj od ravnanja obdolženca, temveč tudi od ravnanja in premoženja drugega solidarnega dolžnika. Pritožnik pravilno zatrjuje, da okoliščina, da je v izvršilnem postopku nastopal kot solidarni dolžnik B. B., ne more izključiti kazenske odgovornosti obdolženca.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - predmet izvršbe - etažna lastnina - solastniški delež na nepremičnini
Vse dokler ni vzpostavljena in v zemljiško knjigo vpisana etažna lastnina, je predmet prodaje v izvršilnem postopku solastninski delež te nepremičnine. Solastninski delež pa je računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere prostore obsega.
KZ-1 člen 228. ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/2-3.
postopek prisilne poravnave - prisilna poravnava - prevzem obveznosti - redno poslovanje družbe - insolventnost - varstvo upnikov - enako obravnavanje upnikov - poslovna goljufija
Postopek prisilne poravnave je namenjen varstvu upnikov in ne njihovemu oškodovanju. Dolžnik namreč zaradi insolventnosti ne more izpolniti vseh zapadlih terjatev, prisilna poravnava pa omogoči, da so upniki obravnavani enako in se na ta način prepreči morebitno privilegirano obravnavanje posameznega ali več posameznih upnikov ter s tem istočasno prikrajšanje ostalih upnikov. Ker je sporni račun zapadel v plačilo po začetku postopka prisilne poravnave, nikoli ne bo poravnan v celoti, temveč bo po določilih ZFPPIPP (po večinski volji upnikov) poplačan le v znesku, ki ustreza sprejeti prisilni poravnavi.
Prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP izrecno določa, da lahko subjekt ne glede na (in)solventnost prevzema obveznosti, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Po 3. točki drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP so takšne obveznosti tudi tiste, ki so namenjene tekoči dobavi blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 405, 405/5. ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
postopek osebnega stečaja - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pritožba dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek ugovora proti odpustu obveznosti
Pritožnik z utemeljenim opozorilom, da se obrazložitev sklepa ukvarja pretirano s teorijo, in premalo z obrazložitvijo ugotovljenih dejstev ter konkretnih argumentov za sprejeto odločitev na podlagi zakonodaje in sodne prakse, smiselno uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Če je upnik z ugovorom uveljavljal kršitve dolžnosti, ki jih ima dolžnik v postopku osebnega stečaja in v času preizkusnega obdobja, pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je na podlagi izpovedi zaslišane priče A. A. o dejanjih dolžnika pred začetkom postopka osebnega stečaja in zaključka, da B. B., bivša izven zakonska partnerica dolžnika ni ravnala vestno in pošteno, ker ni sodišču predložila poslovne dokumentacije, ki jo je prevzela od dolžnika, čeprav je obljubila da jo bo, zmotno ugotovilo, da dolžnik v postopku osebnega stečaja ne izpolnjuje svojih obveznosti.
izjava osumljenca v predkazenskem postopku - izjava osumljenca, dana policiji - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - ni nedovoljen dokaz - dokazna vrednost uradnih zaznamkov iz kazenskega postopka
V konkretnem primeru policija ni opravila zaslišanja osumljenca, temveč je o njegovi izjavi sestavila le uradni zaznamek po določbi šestega odstavka 148. člena ZKP, ki je bil sestavljen potem, ko je bil osumljenec ob 14.00 uri seznanjen s tem, katerega kaznivega dejanja je osumljen, katere so podlage za sum in seznanjen tudi s procesnimi pravicami, ki mu gredo kot osumljencu; iz le-tega izhaja, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, nato pa podal izjavo, ki mu je bila tudi prebrana. Izjave po prebranju ni podpisal, kot razlog za to je navedel, da ne zaupa policajem. Takšna izjava, ne glede na vsebino in podana po tem, ko so osumljencu dani vsi ustrezni in pravilni pravni pouki, ni nedovoljen dokaz in se iz spisa ne izloča, po drugi strani pa tudi nima dokazne vrednosti v smislu, da bi se na tako izjavo sodba lahko opirala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014811
KZ-1 člen 7, 7/1, 113, 175, 175/1, 175/3. ZKP člen 354, 354/2.
zloraba prostitucije - trgovina z ljudmi - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba pravne kvalifikacije - časovna veljavnost kazenskega zakona - trajajoče kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja
V konkretni zadevi je obtožnica obtožencem očitala storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, v tem opisu pa so bili že vsebovani tudi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je samo poseglo v opis dejanja, nato pa ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, obtožencev ni obsodilo za dejanje, ki ni bilo zaobseženo z obtožbo.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da gre za izkoriščanje prostitucije v primerih, ko storilec sodeluje pri prostituiranju drugih oseb na način, da ustvarja zaslužek, pri čemer gre za kontinuirano izvrševanje, ki predstavlja utečen in donosen posel ter za vodenje in nadziranje izvrševanja prostitucije oziroma, da zakonski znak "zaradi izkoriščanja" pomeni, da ima storilec korist od prostituiranja in prejema denar.
Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenega stališča, da je za presojo zakonskega znaka izkoriščanja bistven zaslužek deklet.
Kaznivo dejanje zlorabe prostitucije je trajajoče in tudi kolektivno kaznivo dejanje, ki sta, po ustaljenih stališčih kazenskopravne teorije in sodne prakse, dokončani takrat, ko protipravno stanje preneha, oziroma, ko je storjeno zadnje dejanje. Posledično je, če se je dejanje začelo v veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, potrebno uporabiti nov zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši.
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da imata določbi 113. člena KZ-1 in 175. člena KZ-1 vsebinsko podoben zakonski znak, prva "zaradi izkoriščanja prostitucije", druga "zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe". Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi opis dejanja dopolnjuje z zahtevo, da se z osebo na določen način razpolaga ali se jo novači, menjava, prenaša nadzor nad njo ali pri teh dejanjih posreduje. To kaznivo dejanje torej določa dodaten zakonski znak, vendar si tudi "izkoriščanja zaradi sodelovanja pri prostituciji", kot zakonskega znaka iz 175. člena KZ-1, ni mogoče zamisliti brez vsaj minimalne podrejenosti oškodovanke, ki izvaja prostitucijo, storilcu, ki zaradi izkoriščanja pri tem sodeluje, s tem pa storilec v določeni meri tudi razpolaga z oškodovanko. Razmejitev med tema dvema kaznivima dejanjema je torej odvisna od vprašanja, ali je storilec pri izvrševanju kaznivega dejanja zlorabe prostitucije z oškodovanko razpolagal na takšen način, da njegovo ravnanje že izpolnjuje objektivne in subjektivne znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kar pa je odvisno od dejanskih ugotovitev v vsaki posamični obravnavani zadevi.
V razlogih sodbe izpostavljene okoliščine utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da ekonomsko socialni položaj deklet v matičnih državah ter intenziteta posegov v njihove osebnostne pravice nista bili takšni, da bi bilo mogoče protipravno ravnanje obtožencev opredeliti kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - izjema od pravila - premoženjsko stanje predlagatelja - sprememba premoženjskega stanja - nedopustna pritožbena novota - protispisnost
Odlog, delna oprostitev oziroma obročno odplačilo sodne takse je izjema od pravila, da je potrebno sodno takso plačati že ob vložitvi vloge. Izjeme pa je potrebno presojati ozko, zato vlogi za delno oprostitev (oziroma odlog ali obročno odplačilo) sodne takse ni mogoče ugoditi, v kolikor predlagatelj razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, ki brez ogrožanja njegove dejavnosti zadošča za plačilo sodne takse.
razrešitev upravitelja - na predlog dolžnika - razlog za razrešitev upravitelja
Dolžnik nima zahtevka za razrešitev upravitelja na podlagi prvega odstavka 119. člena ZFPPIPP.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja tudi ne more biti razlog za njegovo razrešitev, saj je njihovo pravilnost oziroma zakonitost mogoče preizkusiti z ustreznimi pravnimi sredstvi, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007796
SPZ člen 39, 48, 55. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 59. ZPP člen 343, 343/4.
sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost - ničnost - izločitvena pravica - identiteta nepremičnine - spojitev - način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - skupna lastnina - skupno premoženje zakoncev - zakonska zveza - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - vlaganja - povečanje vrednosti nepremičnine - pravni interes
Dogovor o urejanju premoženjskih razmerjih med zakonci in zunajzakonskimi partnerji mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa, sicer je ničen.
Obsega adaptacije tožeča stranka s pričami ne more uspešno dokazati, popis del in materiala pa ni datiran niti ni podpisan, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje lahko upoštevalo le kot del trditvenega gradiva tožeče stranke, ne pa kot dokaz o adaptacijah oziroma njihovem obsegu.
ZFPPIPP člen 126, 126/2, 403, 404, 406, 406/4, 407, 407/4. ZPP člen 343, 343/4.
sklep o odpustu obveznosti - pritožba zoper sklep - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stečajni upravitelj - ugovor proti odpustu obveznosti - opustitev vložitve ugovora - odločanje o ugovoru
Če upravitelj ni vložil ugovora proti odpustu obveznosti, nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o odpustu obveznosti.
Sodišče ni upravičeno brez vloženega ugovora odločiti o ustavitvi postopka odpusta obveznosti. Predlog za odpust obveznosti lahko sodišče po poteku preizkusnega obdobja zavrne brez vloženega ugovora le v primeru, če obstaja pri dolžniku ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
spor majhne vrednosti - prosta dokazna ocena - prepričanje o resničnosti dejstev - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva
Izvedensko mnenje (z obema dopolnitvama) omogoča sodišču prepričanje o obstoju relevantnih dejstev, ki so podlaga za meritorno odločitev o tožbenem zahtevku.