ZST-1 člen 15, 15/4. ZPP člen 151, 154, 168, 168/4.
potrebni pravdni stroški - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - pravdni stroški po uspehu - plačilo sorazmernega dela stroškov - oprostitev plačila sodne takse - delni uspeh v pravdi - delno plačilo sodne takse - procesna ovira pravnomočno razsojene stvari - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Nepomembno je, da tožnik s pritožbo ni uspel, saj ZST-1 v četrtem odstavku 15. člena ne ločuje med uspehi v posameznih fazah postopka (na prvi stopnji, v pritožbenem postopku ali v revizijskem postopku). Z zakonskim besedilom "v postopku delno uspe" je mišljen uspeh stranke v zadevi kot njen končni uspeh v postopku. Zato je tožnik dolžan plačati le sorazmeren del takse za pritožbo, ne pa celotno takso za pritožbo.
Zmotno je tožnikovo stališče, da naj bi bilo s sodbo prvostopenjskega sodišča že odločeno tudi o povračilu sodnih taks in gre za pravnomočno razsojeno stvar, saj gre pri izpodbijanem sklepu za neposredno razmerje med tožnikom kot stranko in državo, sodba pa se nanaša na sporno civilnopravno razmerje med pravdnima strankama.
lastnoročna oporoka - ponarejena oporoka - manj verjetna pravica dediča - napotitev dedičev na pravdo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sporna oporoka z dne 6. 10. 1998 (po videzu) izpolnjuje vse pogoje, ki jih za veljavnost lastnoročne oporoke v 63. členu predvideva ZD. Z ozirom na to je trditve (pravico) J. P. in T. P., ki navajata, da je oporoka ponarejena, oziroma izpostavljata druge razloge za njeno neveljavnost, utemeljeno štelo za manj verjetne in ju v skladu z 213. členom ZD napotilo na pravdo.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra - izbris brez likvidacije - domneva o obstoju izbrisnega razloga - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu
Domneva iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je podana le v primeru, kadar lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi v primeru, ko je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, vendar ga nima več.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00008075
ZPrCP člen 109. OZ člen 82, 82/1, 120, 120/1, 921. ZOZP člen 1a.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - prostovoljno pogodbeno zavarovanje - plačilo zavarovalnine - prometna nesreča - pojem prometne nesreče - popravilo vozila - škodni dogodek na parkirišču - splošni pogoji - materialno pogodbeno pravo - obseg zavarovalnega kritja - razlaga jasnih določil splošnih pogojev - standard premikajočega se vozila
Ker se je tožnik poškodoval pri popravilu vozila in ne v prometni nesreči, do povračila škode na podlagi zavarovalne pogodbe po pogojih AO+ ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008985
OZ člen 533, 533/1, 534, 557, 557/1, 558.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - pogodbeni namen - darilni namen - pogodbena volja - dokazno breme tožnika - kavza pogodbe - causa acguirendi - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - aleatornost pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - očitno nesorazmerje dajatev - skupni namen pogodbenikov - pomanjkljiva dokazna ocena - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Tipična kavza, ki ustreza pogodbi o dosmrtnem preživljanju, je causa acquirendi. Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta, sta zaupnost oziroma osebnostnost razmerja ter aleatornost. Neločljiv sestavni del tipičnega razmerja po tej pogodbi je tako kontekst človeškega razmerja med pogodbenima strankama, česar v denarju ni mogoče izraziti, in že to je razlog, ki pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje takšno uporabo načela enake vrednosti dajatev, kot je lastna tipičnim ekonomskim poslom. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Kršitev načela enake vrednosti dajatev pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju pride tako v upoštev v res izjemnih primerih: ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostnima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen.
Sodišče prve stopnje je namen pravdnih strank ugotavljalo na podlagi ne(sorazmerja), kar pa je pri pogodbah aleatorne narave, kakršna je tudi predmetna, praviloma izključeno oziroma se nesorazmerje upošteva le izjemoma in kot eden izmed elementov, ki omogočajo ugotavljanje namena pogodbenih strank. Sodišče se pri tem sklicuje na (novejšo) sodno prakso višjih sodišč, vendar neutemeljeno. V skladu z ustaljeno sodno prakso je pogodba v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti v osebnem stečaju - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - stanje kazenske evidence v času odločanja o predlogu za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti
Določba 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP je jasna: dolžniku, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa do poteka preizkusnega obdobja ta obsodba še ni izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja še niso izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, obveznosti ni mogoče odpustiti.
Ne gre za takšno situacijo, ko bilo treba v okviru nujnega sosporništva zagotoviti sodelovanja tožnikove žene v postopku. Zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Zakonca se lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja to premoženje ali njegov del, ali da z njim razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca. Ustaljena sodna praksa stoji na stališču, da vložitev tožbe presega redno upravljanje, torej mora imeti zakonec, ki tožbo vloži, soglasje drugega zakonca, ki pa je lahko podano tudi konkludentno. Slednje je ugotovljeno v tem postopku.
Na premične stvari, ki so skupna last tožnika in njegove žene, izvršba ni dopustna. Upniki morajo najprej doseči delitev stvari, šele nato bi bila izvršba dopustna, pa še to le na premičnih stvareh, ki bi po delitvi pripadle tožnikovi ženi, saj ona ni solastnica stanovanja. Tožnik kot solastnik stanovanja ima pravico imeti v stanovanju svoje premične stvari. Ker na nedoločen del pri skupnem premoženju v izvršilnem postopku ni mogoče poseči, je bilo treba sodbo spremeniti in izreči izvršbo za nedopustno tudi za premične stvari, ki se nahajajo v spornem stanovanju.
ZFPPIPP člen 4, 4/4, 24, 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - sprememba sedeža - upravičeni predlagatelj
Ker se je v postopku izkazalo, da je bilo subjektu vpisa dano dovoljenje za poslovanje na tem naslovu, ni utemeljen pritožbeni očitek, da obstoja izbrisni razlog po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZD člen 28, 30, 34. ZPP člen 137, 137/1, 224, 224/1.
zastopanje po odvetniku - upokojitev odvetnika - vročanje po pooblaščencu - zapisnik kot javna listina - določitev vrednosti daril - ugotovitev vrednosti zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračanje daril v zapuščino
Pritožnika je v zapuščinskem postopku zastopal odvetnik M. J., ki je v letu 2010, zaradi upokojitve, prenehal opravljati svojo dejavnost. S tem pa pooblastilo med pritožnikom in njim ni prenehalo. Še naprej je ostal pooblaščenec, izgubil je le tista upravičenja iz pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo.
prikrajšanje nujnega deleža - oblikovanje tožbenega zahtevka - narava pogodbe - darilna pogodba - predhodno vprašanje - druga pravdna zadeva - vrnitev daril v zapuščino - dopolnitev nujnega deleža - čista vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - ugotovitev vrednosti darila - stanje nepremičnine
Institut nujnega deleža omejuje zapustnikovo svobodo pri razpolaganju s premoženjem. Tako gre nujnemu dediču del premoženja, ki mu ga je zapustnik odtegnil z določenim neodplačnim razpolaganjem za časa življenja.
Obračunska vrednost zapuščine se bo ugotovila in se bosta tožnikov nujni delež in višina njegovega prikrajšanja izračunala v zapuščinskem postopku. S tega vidika je izrek izpodbijane sodbe v oblikovalnem in dajatvenem delu dovolj določen, upoštevajoč relativne učinke izpodbojne tožbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravni posel namreč izgubi učinek proti toženki le toliko, kolikor bo po izračunu zapuščinskega sodišča potrebno, da tožnikov nujni delež ne bo več prikrajšan. Zapuščinsko sodišče bo na podlagi obračunske vrednosti zapuščine odpravilo prikrajšanje v okviru tistega, ki ga je ugotovilo pravdno sodišče, kar pomeni, da lahko zapuščinsko sodišče ugotovi manjše prikrajšanje.
Iz izreka sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopk mora izhajati izterjevana terjatev v deležu, z roki in obrestmi, določenimi v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, ki predstavlja podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka.
stroški postopka - stroški odvetniškega zastopanja - povrnitev stroškov - razlaga odvetniške tarife - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku - vrednost spornega predmeta
Glede na dovolj jasno opombo številka 3 ZOdvT, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, drži pritožbeni očitek, da je tožnica nedvomno upravičena do nagrade za narok po tarifni številki 3102 v ponovljenem postopku. Navedena opomba številka 3 v 4. točki namreč določa, da se všteje le nagrada za postopek, ne govori pa o vštevanju nagrade za narok v ponovljenem postopku.
ZPP člen 154, 154/3, 163. ZOdvT tarifna številka 3220.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - pravočasna priglasitev stroškov postopka - uspeh pravdnih strank - nagrada za pritožbo - odvetnik kot davčni zavezanec - davek na dodano vrednost
Glede na to, da z zavrženim in zavrnjenim delom zahtevka tožeče stranke na vzpostavitev etažne lastnine in vknjižbo lastninske pravice na posameznih delih, ki tudi sicer predstavljata sorazmerno majhen del zahtevka, niso nastali posebni stroški postopka, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 154. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti celotne stroške pravdnega postopka.
ZIZ člen 24, 24/1.. ZGD-1 člen 623, 635, 635/2, 635/2-1.. SPZ člen 148.
izvršba na nepremičnini - oddelitev s prevzemom - konstitutivni učinek vpisa delitve v sodni register - univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem - prenos terjatve na novega upnika - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - pravne posledice vpisa oddelitve s prevzemom v sodni register
1. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZIZ izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. V skladu z določbo 623. člena ZGD-1 se oddelitev s prevzemom opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na prevzemne družbe. Pri tem se na prevzemno družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega prevzemna družba postane univerzalni pravni naslednik. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v sodni register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu, s prenosom terjatve se je na novega upnika prenesla tudi hipoteka (148. člen SPZ). Vpis premoženjskih pravic na prevzemno družbo v zemljiški knjigi pa je le deklaratornega značaja. Vpis hipoteke v zemljiško knjigo nima oblikovalnega, ima pa publicitetni učinek, z vpisom se vzpostavi učinek hipoteke do tretjih, torej tudi do zemljiškoknjižnega lastnika. Upnik pa je z zatrjevanim prehodom hipoteke in navedbami v predlogu hkrati predlagal tudi spremembo zaznambe imetnika hipoteke.
V obravnavani prometni situaciji je za odgovor na vprašanje, ali je pred tožnikom vozeči voznici mogoče očitati protipravno ravnanje, poleg odgovora na vprašanje, ali je pred spremembo smeri vožnje svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazala z utripalkami, odločilno predvsem dejstvo, ali je v trenutku, ko je začela zavijati v levo, tožnik že bil v fazi vožnje mimo nje ali ne. Zaviti v levo bi namreč smela le, v kolikor bi to lahko storila brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Slednje bi, ob siceršnjih enakovrednih povsem nasprotnih trditvah o poteku dogodka obeh pravdnih strank, bilo mogoče ugotoviti le s pomočjo izvedenca ustrezne cestnoprometne stroke, ki pa v prvostopenjskem postopku ni bil predlagan.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00007870
ZM člen 107. ZBPP člen 9.
menica - menična izjava - bianko menica - obvezne sestavine menice - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je toženec podpisal bianco menico in menično izjavo, s katero se je zavezal plačati 12.278,49 EUR na račun neporavnanih obveznosti družbe L., d.o.o., do tožnika. Ker dolg družbe L., d.o.o., ni bil plačan, je tožnik imel pravico izpolniti menični blanket, ki mu ga je izročil toženec. Bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan tožniku plačati vtoževano terjatev. Ugotovitvi, da ima predložena menica vse potrebne sestavine po 107. členu ZM in da je bila izpolnjena v skladu z menično izjavo, zadostujeta za utemeljenost zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009106
OZ člen 131, 190. SZ-1 člen 25, 32. SPZ člen 67. ZPP člen 7, 212.
povrnitev škode - povrnitev koristi - pogodba o upravljanju - upravljanje večstanovanjske zgradbe - stroški upravljanja in vzdrževanja - upravnik večstanovanjske stavbe - solastnina - solastniki - solastninski delež - najemnina - način delitve - trditveno in dokazno breme
Ker se je tožnica s toženko dogovorila, da bo zanjo odplačno opravljala posle upravljanja s hišo, toženki pa za opravljeno delo ni posebej plačevala, ji ne more iti celoten znesek najemnin, pridobljenih na račun njenega solastninskega deleža.
V obdobju, ko je bil večinski solastnik pogrešan in manjšinska solastnika nista vedela, ali je še živ oziroma ali prideta v poštev za dedovanje onadva ali kdo tretji, se je tožnica strinjala, da toženka upravlja tudi z zneskom najemnin, prejetim na račun solastninskega deleža večinskega solastnika. Potem ko je s sodno poravnavo, sklenjeno z dedinjo večinskega solastnika, pridobila terjatve, ki bi iz njegovega solastninskega deleža šle njemu, se njen položaj ni bistveno spremenil. Od toženke bi lahko zahtevala morebiten presežek prejetih najemnin nad zneskom stroškov, porabljenih za upravljanje in vzdrževanje hiše, ne pa celotnega zneska najemnin, prejetih na račun solastninskega deleža večinskega solastnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prekluzija dokazov - bistvena kršitev določb postopka - kršitev kontradiktornosti - zaslišanje obeh pravdnih strank
V primeru, če da sodišče stranki možnost, da odgovori na navedbe in dokazne predloge nasprotne stranke, ji mora dati tudi možnost, da te svoje navedbe dokaže s predložitvijo ustreznih dokazov (ne glede na to, če je pripravljalna vloga s priloženimi dokazi vložena v spis po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo).
Po tretjem odstavku 289. člena ZPP lahko predsednik senata prepove stranki določena vprašanja ali prepove priči odgovor na posamezna vprašanja, če je v vprašanju že vsebovano, kako je treba nanj odgovoriti, ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. To pomeni, da predsednik senata ne dovoli sugestivnih ali kapcioznih vprašanj, pa tudi ne vprašanj, ki bodisi niso pravno relevantna bodisi se sploh ne nanašajo na zadevo. Predsednik senata pa lahko oceni, da gre za tovrstna vprašanja, šele, ko jih stranka postavi. Šele v takšnem primeru lahko uporabi možnost, ki mu jo daje tretji odstavek 289. člena ZPP. Predsednik senata ne more stranki prepovedati vseh nadaljnjih vprašanj, ki jih ta namerava postaviti priči (ne da bi sploh vedel, kaj stranka še namerava vprašati pričo), saj takšno ravnanje predsednika senata dejansko pomeni kršitev načela kontradiktornosti, ki se odraža v tem, da je stranki nepravilno odvzeta možnost sodelovanja v postopku.