ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 91, 91/3.. OZ člen 60, 60/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogoj izobrazbe
Tožnik že 1. 2. 2016 ni izpolnjeval izobrazbenega pogoja za opravljanje dela, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tega pogoja pa ni izpolnil niti do izteka roka, kot se je zavezal z aneksom z dne 1. 2. 2016. Zato mu je toženka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ODZ paragraf 1460, 1470. ZTLR člen 54. ZPP člen 8, 337. SPZ člen 212, 266.
ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo - ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnostna pravica hoje in vožnje - služnost poti - priposestvovanje - priposestvovanje služnosti - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - varstvo služnosti - nedovoljene pritožbene novote
Tožnik je služnost izvrševal pravično, dobroverno (pošteno) in pristno (paragraf 1460 ODZ), ni zlorabljal zaupanja lastnika, služnosti ni izvrševal s silo ali zvijačo, pri čemer ne pravni prednik toženca ne toženec, izvrševanju služnosti nista nasprotovala (54. člen ZTLR). Kaj drugega tožencu, pri čemer je bilo dokazno breme na njem, ni uspelo izkazati. Sodišče prve stopnje je zaslišalo številne priče in prav nobena ni vedela povedati ničesar o nasprotovanju toženca izvrševanju služnosti s strani tožnika. Pritožbeno analiziranje izpovedb prič dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Prav tako dejstvo, da je bilo izkazano, da je toženec dvema pričama prepovedal uporabo poti, ne more pomeniti, da je uporabo prepovedal tudi tožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008007
SPZ člen 77, 77/4, 77/5, 78, 79, 80. ZPP člen 362, 362/1.
sodna ureditev meje - mejni spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - zadnja mirna posest - viciozna posest - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Sporni mejni prostor pripada mejašu, ki je dokazal, da je imel na tem prostoru zadnjo mirno posest. Če je temu mejašu zaradi ravnanja drugega mejaša posest odvzeta, mora prikrajšani mejaš v mejnem sporu zatrjevati in dokazati, da takšnega spremenjenega posestnega stanja ni sprejel in dopuščal oziroma da se je spremenjenemu posestnemu stanju uprl (upiral) ter na kakšen način. Če sta namreč mejaša novo posestno stanje sprejela, ga daljše časovno obdobje upoštevala, potem je novi posestnik v mejnem sporu pridobil upravičenje do tega mejnega prostora, razen v primeru, če je izkazana viciozna posest.
Ne gre za takšno situacijo, ko bilo treba v okviru nujnega sosporništva zagotoviti sodelovanja tožnikove žene v postopku. Zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Zakonca se lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja to premoženje ali njegov del, ali da z njim razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca. Ustaljena sodna praksa stoji na stališču, da vložitev tožbe presega redno upravljanje, torej mora imeti zakonec, ki tožbo vloži, soglasje drugega zakonca, ki pa je lahko podano tudi konkludentno. Slednje je ugotovljeno v tem postopku.
Na premične stvari, ki so skupna last tožnika in njegove žene, izvršba ni dopustna. Upniki morajo najprej doseči delitev stvari, šele nato bi bila izvršba dopustna, pa še to le na premičnih stvareh, ki bi po delitvi pripadle tožnikovi ženi, saj ona ni solastnica stanovanja. Tožnik kot solastnik stanovanja ima pravico imeti v stanovanju svoje premične stvari. Ker na nedoločen del pri skupnem premoženju v izvršilnem postopku ni mogoče poseči, je bilo treba sodbo spremeniti in izreči izvršbo za nedopustno tudi za premične stvari, ki se nahajajo v spornem stanovanju.
ZFPPIPP člen 4, 4/4, 24, 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - sprememba sedeža - upravičeni predlagatelj
Ker se je v postopku izkazalo, da je bilo subjektu vpisa dano dovoljenje za poslovanje na tem naslovu, ni utemeljen pritožbeni očitek, da obstoja izbrisni razlog po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
V obravnavani prometni situaciji je za odgovor na vprašanje, ali je pred tožnikom vozeči voznici mogoče očitati protipravno ravnanje, poleg odgovora na vprašanje, ali je pred spremembo smeri vožnje svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazala z utripalkami, odločilno predvsem dejstvo, ali je v trenutku, ko je začela zavijati v levo, tožnik že bil v fazi vožnje mimo nje ali ne. Zaviti v levo bi namreč smela le, v kolikor bi to lahko storila brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Slednje bi, ob siceršnjih enakovrednih povsem nasprotnih trditvah o poteku dogodka obeh pravdnih strank, bilo mogoče ugotoviti le s pomočjo izvedenca ustrezne cestnoprometne stroke, ki pa v prvostopenjskem postopku ni bil predlagan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00008706
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3. ZDavP-2 člen 15. ZPP člen 95. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - podpis pooblaščenca - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - pooblastilo
Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, pomeni zahtevo, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009490
KZ-1 člen 74, 74/1, 77. ZKP člen 502, 502a, 502b, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - odvzem premoženjske koristi
Preizkus zadeve ob reševanju pritožbe zagovornika obdolžene pravne osebe L.L. in po uradni dolžnosti je pokazal, da pogoji za podaljšanje začasnega zavarovanja niso več podani. S tem ko je pritožbeno sodišče na javni seji dne 31. 1. 2018 potrdilo oprostilno sodbo sodišča prve stopnje, je odpadel obstoj utemeljenega suma, da so obdolženci storili očitano kaznivo dejanje, kar pa je bil temeljni pogoj za sklep o odreditvi in podaljšanju začasnega zavarovanja.
Glede na zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče odpravilo začasno zavarovanje po uradni dolžnosti, saj sme sodišče odvzem premoženjske koristi izreči le v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, kar pa v obravnavanem ni primer.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Iz ocene poskusnega dela tožnika, izhaja, da je tožena stranka tožnikovo poskusno delo pravilno ocenila kot neuspešno opravljeno. Pritožbeno sodišče soglaša z mnenjem sodišča prve stopnje, da so bila pričakovanja tožene stranke v zvezi z delom na tako pomembnem delovnem mestu, kot je vodja prodaje in marketinga, utemeljeno visoka. Tako iz ocene komisije, kakor tudi iz izpovedi zaslišanih prič, izhajajo konkretne napake in pomanjkljivosti v zvezi z delom tožnika v času trajanja poskusnega dela. Te so se pokazale tudi v dveh preizkusih pred iztekom poskusne dobe, ki sta bila izvedena zato, da bi se dodatno preverilo, ali se je tožnik ustrezno usposobil za delo. Navedeno kaže na to, da je komisija za spremljanje poskusnega dela delo tožnika ustrezno in korektno spremljala in pravilno ocenila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen odpovedni razlog - neuspešno opravljeno poskusno delo, ki onemogoča nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 71, 71/1. OZ člen 356, 1019, 1019/3, 1022, 1025, 1026.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok in plačnik - stečaj nad glavnim dolžnikom - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - ugovor zastaranja - nesubstanciran ugovor zastaranja - desetletni zastaralni rok - odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Dolžnik se je za obveznost glavnega dolžnika zavezal kot solidarni porok in plačnik. To pomeni, da ga lahko upnik terja za celo obveznost vse dotlej, dokler je bodisi glavni dolžnik bodisi on popolnoma ne poravnata oziroma dokler se v celoti ne poplača iz zastavljene nepremičnine.
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku. V takšnem primeru porokova poroštvena obveznost v razmerju do upnika ne preneha, temveč je porokov pravni položaj zavarovan s tem, da ima porok zoper upnika odškodninski zahtevek.
Vprašanje zastaralnega roka za terjatve, ki so ugotovljene z izvršljivim notarskim zapisom, sicer ni posebej urejeno z nobenim pravnim predpisom, vendar je sodna praksa to prikrito pravno praznino zapolnila z zakonsko analogijo z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Sodišče lahko ugovor zastaranja tako upošteva le, če se dolžnik nanj obrazloženo sklicuje.
sodno imenovanje posebnega revizorja - stroški posebne revizije - višina stroškov - odločanje o stroških s sklepom
Kadar posebnega revizorja imenuje sodišče, je sodišče po drugem odstavku 321. člena ZGD-1 tudi pooblaščeno, da odloča o povrnitvi stroškov in plačilu za delo posebnega revizorja. Pritožnik zato s pritožbeno trditvijo o nesklenjenem aneksu k pogodbi in torej neobstoju podlage za plačilo opravljenega dela izven okvirov, dogovorjenih s pogodbo z dne 30. 5. 2016, ne more uspeti.
S pritožbeno trditvijo, da je bil upoštevan zelo majhen del komentarjev, pa po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ne more uspeti, saj upravičenost do plačila opravljenega dela ne more biti odvisna od količine upoštevanih (in po presoji revizorja utemeljenih) pritožnikovih komentarjev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prekluzija dokazov - bistvena kršitev določb postopka - kršitev kontradiktornosti - zaslišanje obeh pravdnih strank
V primeru, če da sodišče stranki možnost, da odgovori na navedbe in dokazne predloge nasprotne stranke, ji mora dati tudi možnost, da te svoje navedbe dokaže s predložitvijo ustreznih dokazov (ne glede na to, če je pripravljalna vloga s priloženimi dokazi vložena v spis po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo).
Po tretjem odstavku 289. člena ZPP lahko predsednik senata prepove stranki določena vprašanja ali prepove priči odgovor na posamezna vprašanja, če je v vprašanju že vsebovano, kako je treba nanj odgovoriti, ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. To pomeni, da predsednik senata ne dovoli sugestivnih ali kapcioznih vprašanj, pa tudi ne vprašanj, ki bodisi niso pravno relevantna bodisi se sploh ne nanašajo na zadevo. Predsednik senata pa lahko oceni, da gre za tovrstna vprašanja, šele, ko jih stranka postavi. Šele v takšnem primeru lahko uporabi možnost, ki mu jo daje tretji odstavek 289. člena ZPP. Predsednik senata ne more stranki prepovedati vseh nadaljnjih vprašanj, ki jih ta namerava postaviti priči (ne da bi sploh vedel, kaj stranka še namerava vprašati pričo), saj takšno ravnanje predsednika senata dejansko pomeni kršitev načela kontradiktornosti, ki se odraža v tem, da je stranki nepravilno odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00007870
ZM člen 107. ZBPP člen 9.
menica - menična izjava - bianko menica - obvezne sestavine menice - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je toženec podpisal bianco menico in menično izjavo, s katero se je zavezal plačati 12.278,49 EUR na račun neporavnanih obveznosti družbe L., d.o.o., do tožnika. Ker dolg družbe L., d.o.o., ni bil plačan, je tožnik imel pravico izpolniti menični blanket, ki mu ga je izročil toženec. Bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan tožniku plačati vtoževano terjatev. Ugotovitvi, da ima predložena menica vse potrebne sestavine po 107. členu ZM in da je bila izpolnjena v skladu z menično izjavo, zadostujeta za utemeljenost zahtevka.
ZGD-1 člen 412, 415, 419, 419/2, 421, 421/2. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 35, 35/4. ZFPPIPP člen 58, 58-2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 30, 30/1, 30/2.
likvidacija družbe z omejeno odgovornosto (d.o.o.) - redna likvidacija družbe - izbris zaradi zaključka likvidacije - poplačilo dolgov družbe - varstvo upnikov - prijava terjatve v likvidacijskem postopku
Upravitelj je dolžan plačati terjatve upnikom v likvidacijskem postopku takoj, ko nastanejo oziroma ko so mu znane, skladno z dospelostjo. V okviru obveznosti poplačila terjatev upnikov lahko upravitelj oporeka določene terjatve, toži oziroma vodi sodne in arbitražne postopke v zvezi s spornimi terjatvami, sklepa poravnave pri spornih terjatvah, da zavarovanje za določene terjatve in podobno.
Posledica prenehanja upnikove terjatve zaradi zamude prekluzivnega roka ni izrecno določena. Pravočasnost prijave je bistvena le, če upnikova terjatev upravitelju ni bila ali mu ni mogla biti znana.
Upravitelj ni dolžan zagotoviti ustreznega zavarovanja za sporne terjatve. Ker ne more prisiliti upnika, da vloži tožbo, lahko upravitelj vloži ugotovitveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da določena terjatev ne obstaja.
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije, pri tem pa mora upoštevati podatke, ki so razvidni iz listin, priloženih predlogu, oziroma ki so jih navedli udeleženci postopka.
ZOdv člen 7, 7/1, 17, 17/5. - tarifna številka 39. - člen 6, 6/1, 6/4. ZPP člen 151.
potrebni pravdni stroški - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - odvetniški stroški - urnina - odsotnost iz pisarne - trajanje naroka - nagrada za narok
Ker je sodišče odvetniku priznalo nagrado za narok in urnino, ni podlage za dodatno priznavanje zamude časa med čakanjem na naroke.
odškodninska odgovornost - padec na bazenski ploščadi - protipravnost ravnanja - opustitev dolžnega ravnanja - dejanje ni dokazano - dokazna ocena - nastanek škodnega dogodka - izpovedbe prič - dvom v verodostojnost - dokazna listina
Ker je tožnica škodni dogodek, to je, da ji je zdrsnilo na površini, na kateri so bili ostanki šamponov, mil ali gelov, dokazovala s svojo izpovedjo, z izpovedjo treh prič in z njihovimi izjavami, ga tudi po oceni pritožbenega sodišča s stopnjo prepričanja ni uspela dokazati.
V času škodnega dogodka pri zavarovancu tožene stranke niso bile podane opustitve.
Bazenski kompleks predstavlja takšne prostore, kjer mora biti povprečno skrbnemu uporabniku jasno, da so tla zaradi uporabe bazena lahko vseskozi mokra in spolzka in mora vsak uporabnik temu primerno samozaščitno ravnati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00008633
ZPP člen 1. ZSV člen 100, 100/1, 100/4. ZZZDR člen 124. ZIZ člen 23. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 12. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - ni upravna zadeva - civilnopravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - plačilo storitev institucionalnega varstva - odločba centra za socialno delo - individualni upravni akt - izvršljiv upravni akt - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tožnik, dom starejših občanov, ki je izvajalec institucionalnega varstva, zahteva od toženca plačilo storitev, ki jih opravlja za njegovo mater (oskrbovanko). Sporna terjatev izvira iz civilnopravnega razmerja in je za odločanje pristojno sodišče v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00008570
ZD člen 9, 142, 142/1. ZIZ člen 15, 37, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
sklep o nadaljevanju postopka s pravnimi nasledniki - odgovornost za dolgove zapustnika - zapuščina brez dediča - kaduciteta - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - procesni sklep - višina vrednosti podedovanega premoženja - sredstvo izvršbe - ugovorni razlog
Izvršilno sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka zoper dolžnikovega pravnega naslednika ni dolžno navesti, da novi dolžnik odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja, novi dolžnik pa v pritožbi zoper ta sklep ne more uveljavljati, da je obveznost prešla nanj le do višine vrednosti podedovanega premoženja.