Ne gre za takšno situacijo, ko bilo treba v okviru nujnega sosporništva zagotoviti sodelovanja tožnikove žene v postopku. Zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Zakonca se lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja to premoženje ali njegov del, ali da z njim razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca. Ustaljena sodna praksa stoji na stališču, da vložitev tožbe presega redno upravljanje, torej mora imeti zakonec, ki tožbo vloži, soglasje drugega zakonca, ki pa je lahko podano tudi konkludentno. Slednje je ugotovljeno v tem postopku.
Na premične stvari, ki so skupna last tožnika in njegove žene, izvršba ni dopustna. Upniki morajo najprej doseči delitev stvari, šele nato bi bila izvršba dopustna, pa še to le na premičnih stvareh, ki bi po delitvi pripadle tožnikovi ženi, saj ona ni solastnica stanovanja. Tožnik kot solastnik stanovanja ima pravico imeti v stanovanju svoje premične stvari. Ker na nedoločen del pri skupnem premoženju v izvršilnem postopku ni mogoče poseči, je bilo treba sodbo spremeniti in izreči izvršbo za nedopustno tudi za premične stvari, ki se nahajajo v spornem stanovanju.
ZFPPIPP člen 4, 4/4, 24, 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - sprememba sedeža - upravičeni predlagatelj
Ker se je v postopku izkazalo, da je bilo subjektu vpisa dano dovoljenje za poslovanje na tem naslovu, ni utemeljen pritožbeni očitek, da obstoja izbrisni razlog po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prekluzija dokazov - bistvena kršitev določb postopka - kršitev kontradiktornosti - zaslišanje obeh pravdnih strank
V primeru, če da sodišče stranki možnost, da odgovori na navedbe in dokazne predloge nasprotne stranke, ji mora dati tudi možnost, da te svoje navedbe dokaže s predložitvijo ustreznih dokazov (ne glede na to, če je pripravljalna vloga s priloženimi dokazi vložena v spis po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo).
Po tretjem odstavku 289. člena ZPP lahko predsednik senata prepove stranki določena vprašanja ali prepove priči odgovor na posamezna vprašanja, če je v vprašanju že vsebovano, kako je treba nanj odgovoriti, ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. To pomeni, da predsednik senata ne dovoli sugestivnih ali kapcioznih vprašanj, pa tudi ne vprašanj, ki bodisi niso pravno relevantna bodisi se sploh ne nanašajo na zadevo. Predsednik senata pa lahko oceni, da gre za tovrstna vprašanja, šele, ko jih stranka postavi. Šele v takšnem primeru lahko uporabi možnost, ki mu jo daje tretji odstavek 289. člena ZPP. Predsednik senata ne more stranki prepovedati vseh nadaljnjih vprašanj, ki jih ta namerava postaviti priči (ne da bi sploh vedel, kaj stranka še namerava vprašati pričo), saj takšno ravnanje predsednika senata dejansko pomeni kršitev načela kontradiktornosti, ki se odraža v tem, da je stranki nepravilno odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 79, 79/1, 79/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZJC člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - res extra commercio - javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Kadar dolžnik trdi, da določena nepremičnina predstavlja (kategorizirano) javno cesto, uveljavlja ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvar, ki je izvzeta iz izvršbe, na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, pa pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je kot javno dobro oziroma stvar izven pravnega prometa opredeljena že s kategorizacijo javne ceste. Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za lastnika pomeni dejansko razlastitev.
stroški postopka - stroški odvetniškega zastopanja - povrnitev stroškov - razlaga odvetniške tarife - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku - vrednost spornega predmeta
Glede na dovolj jasno opombo številka 3 ZOdvT, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, drži pritožbeni očitek, da je tožnica nedvomno upravičena do nagrade za narok po tarifni številki 3102 v ponovljenem postopku. Navedena opomba številka 3 v 4. točki namreč določa, da se všteje le nagrada za postopek, ne govori pa o vštevanju nagrade za narok v ponovljenem postopku.
ZST-1 člen 15, 15/4. ZPP člen 151, 154, 168, 168/4.
potrebni pravdni stroški - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - pravdni stroški po uspehu - plačilo sorazmernega dela stroškov - oprostitev plačila sodne takse - delni uspeh v pravdi - delno plačilo sodne takse - procesna ovira pravnomočno razsojene stvari - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Nepomembno je, da tožnik s pritožbo ni uspel, saj ZST-1 v četrtem odstavku 15. člena ne ločuje med uspehi v posameznih fazah postopka (na prvi stopnji, v pritožbenem postopku ali v revizijskem postopku). Z zakonskim besedilom "v postopku delno uspe" je mišljen uspeh stranke v zadevi kot njen končni uspeh v postopku. Zato je tožnik dolžan plačati le sorazmeren del takse za pritožbo, ne pa celotno takso za pritožbo.
Zmotno je tožnikovo stališče, da naj bi bilo s sodbo prvostopenjskega sodišča že odločeno tudi o povračilu sodnih taks in gre za pravnomočno razsojeno stvar, saj gre pri izpodbijanem sklepu za neposredno razmerje med tožnikom kot stranko in državo, sodba pa se nanaša na sporno civilnopravno razmerje med pravdnima strankama.
URS člen 40. ZMed člen 26, 26/1, 27, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do objave popravka - zahteva za objavo popravka - zanikanje ali poprava navedb - popravek objavljenega obvestila - vsebina zahtevka glede objave popravka - vsebina tožbenega zahtevka na popravek prispevka - pravica do izjave - audiatur et altera pars - pravica do kontradiktornosti - vsebina popravka
Popravek objavljenih medijskih navedb ne zanika, niti jih bistveno ne dopolnjuje, kot takšen pa je za povprečnega poslušalca zavajajoč in ne prispeva k ustreznemu vsebinskemu dialogu. Tako je podana izjema po drugi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 71, 71/1. OZ člen 356, 1019, 1019/3, 1022, 1025, 1026.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok in plačnik - stečaj nad glavnim dolžnikom - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - ugovor zastaranja - nesubstanciran ugovor zastaranja - desetletni zastaralni rok - odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Dolžnik se je za obveznost glavnega dolžnika zavezal kot solidarni porok in plačnik. To pomeni, da ga lahko upnik terja za celo obveznost vse dotlej, dokler je bodisi glavni dolžnik bodisi on popolnoma ne poravnata oziroma dokler se v celoti ne poplača iz zastavljene nepremičnine.
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku. V takšnem primeru porokova poroštvena obveznost v razmerju do upnika ne preneha, temveč je porokov pravni položaj zavarovan s tem, da ima porok zoper upnika odškodninski zahtevek.
Vprašanje zastaralnega roka za terjatve, ki so ugotovljene z izvršljivim notarskim zapisom, sicer ni posebej urejeno z nobenim pravnim predpisom, vendar je sodna praksa to prikrito pravno praznino zapolnila z zakonsko analogijo z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Sodišče lahko ugovor zastaranja tako upošteva le, če se dolžnik nanj obrazloženo sklicuje.
lastnoročna oporoka - ponarejena oporoka - manj verjetna pravica dediča - napotitev dedičev na pravdo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sporna oporoka z dne 6. 10. 1998 (po videzu) izpolnjuje vse pogoje, ki jih za veljavnost lastnoročne oporoke v 63. členu predvideva ZD. Z ozirom na to je trditve (pravico) J. P. in T. P., ki navajata, da je oporoka ponarejena, oziroma izpostavljata druge razloge za njeno neveljavnost, utemeljeno štelo za manj verjetne in ju v skladu z 213. členom ZD napotilo na pravdo.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1, 10, 19, 19/1, 19/4, 19/4-a. ZIZ člen 9, 9/3.
vročitev sodnih pisanj v tujino - tuje pravo - pravilnost vročitve - rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primeru, ko je treba z namenom vročitve v drugo državo članico poslati pisanje, na podlagi katerega se začne postopek, sodišče sodbe (v danem primeru zavrženja ugovora zoper sklep o izvršbi) ne sme izreči, dokler se ne ugotovi, ali je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošene države države predpisan za vročanje pisanj v notranjih postopkih, osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00008706
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3. ZDavP-2 člen 15. ZPP člen 95. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - podpis pooblaščenca - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - pooblastilo
Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, pomeni zahtevo, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom.
OZ člen 113, 131/1, 179.. ZDLov-1 člen 10, 51, 52, 52/1, 54, 54/1, 54/4, 54/5, 54/7.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države RS - škoda, povzročena po divjadi - trk motornega vozila z divjadjo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - odgovornost za škodo po divjadi - nalet divjadi v motorno vozilo na cesti
Glede na določbo 54. člena ZDLov-1 je za Republiko Slovenijo odgovornost za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah, predpisana objektivna odgovornost.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - ugasnitev izvršilnega naslova
Vsak zastoj v šolanju še ne more biti podlaga za ugotovitev, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Če je preživninskemu upravičencu zaradi neuspeha v določenem letniku šolanja dana možnost neuspeh popraviti, po tem enkratnem ponavljanju pa upravičenec opravlja študijske obveznosti, ni mogoče sprejeti zaključka, da je izvršilni naslov v času, ko upravičenec ponavlja letnik, ugasnil, saj zakonodaja tako v srednješolskih kot visokošolskih in fakultetnih izobraževalnih programih dopušča enkratno ponavljanje letnika. Ugasnitev izvršilnega naslova je mogoče ugotoviti le v izjemnih primerih.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00008075
ZPrCP člen 109. OZ člen 82, 82/1, 120, 120/1, 921. ZOZP člen 1a.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - prostovoljno pogodbeno zavarovanje - plačilo zavarovalnine - prometna nesreča - pojem prometne nesreče - popravilo vozila - škodni dogodek na parkirišču - splošni pogoji - materialno pogodbeno pravo - obseg zavarovalnega kritja - razlaga jasnih določil splošnih pogojev - standard premikajočega se vozila
Ker se je tožnik poškodoval pri popravilu vozila in ne v prometni nesreči, do povračila škode na podlagi zavarovalne pogodbe po pogojih AO+ ni upravičen.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti v osebnem stečaju - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - stanje kazenske evidence v času odločanja o predlogu za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti
Določba 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP je jasna: dolžniku, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa do poteka preizkusnega obdobja ta obsodba še ni izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja še niso izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, obveznosti ni mogoče odpustiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00008490
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 337, 337/3, 339, 371, 371/1, 371/1-2, 384.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - izločitev sodnika - branje zapisnika o ogledu kraja dejanja - vezanost organa prve stopnje na navodila organa druge stopnje
Pritožbi spregledata določbo prvega odstavka 339. člena ZKP ki določa, da se zapisniki o ogledu zunaj glavne obravnave, o hišni ali osebni preiskavi, prepoznavi oseb, predmetov ali krajev storitve in o zasegu stvari ter listine, knjige, spisi in druga pisanja, ki se uporabijo kot dokaz, preberejo na glavni obravnavi, da se ugotovi njihova vsebina, po presoji senata pa se sme njihova vsebina na kratko povedati, sme pa se tudi reproducirati zvočni ali slikovni posnetek opravljanja tega preiskovalnega dejanja. Pisanja, ki pomenijo dokaz, se po možnosti predložijo v izvirniku. Sodišče prve stopnje je torej smelo na podlagi navedene določbe ZKP prebrati zapisnike o ogledu in rekonstrukciji kaznivega dejanja, ne da bi za to potrebovalo soglasje strank. Stranke pa imajo pravico oporekati vsebini listine in jo izpodbijati z drugimi dokazi, kar sta obdolženec in njegov zagovornik tudi storila. Tretji odstavek 397. člena ZKP določa, da mora sodišče prve stopnje opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svoji odločbi. Po teh navodilih mora ravnati tudi, če misli, da oprava naloženih procesnih dejanj ni potrebna oziroma da se sporna vprašanja ne nanašajo na odločilna dejstva, od katerih je odvisna pravilna uporaba zakona. Samo če bi se po razveljavitvi sodbe stanje stvari tako spremenilo, da bi postala očitno nepotrebna oprava procesnih dejanj oziroma ugotavljanje dejstev, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče, prvostopenjsko sodišče ne bi bilo dolžno ravnati po navodilih pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku opravilo vsa procesna dejanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje in prebralo zapisnike prejšnje glavne obravnave, kot tudi zapisnike o ogledu in rekonstrukciji kraja kaznivega dejanja in jih v obrazložitvi tudi obširno obrazložilo in nanje smelo opreti izpodbijano sodbo.
V obravnavani prometni situaciji je za odgovor na vprašanje, ali je pred tožnikom vozeči voznici mogoče očitati protipravno ravnanje, poleg odgovora na vprašanje, ali je pred spremembo smeri vožnje svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazala z utripalkami, odločilno predvsem dejstvo, ali je v trenutku, ko je začela zavijati v levo, tožnik že bil v fazi vožnje mimo nje ali ne. Zaviti v levo bi namreč smela le, v kolikor bi to lahko storila brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Slednje bi, ob siceršnjih enakovrednih povsem nasprotnih trditvah o poteku dogodka obeh pravdnih strank, bilo mogoče ugotoviti le s pomočjo izvedenca ustrezne cestnoprometne stroke, ki pa v prvostopenjskem postopku ni bil predlagan.