ZPP člen 154, 154/3, 163. ZOdvT tarifna številka 3220.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - pravočasna priglasitev stroškov postopka - uspeh pravdnih strank - nagrada za pritožbo - odvetnik kot davčni zavezanec - davek na dodano vrednost
Glede na to, da z zavrženim in zavrnjenim delom zahtevka tožeče stranke na vzpostavitev etažne lastnine in vknjižbo lastninske pravice na posameznih delih, ki tudi sicer predstavljata sorazmerno majhen del zahtevka, niso nastali posebni stroški postopka, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 154. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti celotne stroške pravdnega postopka.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra - izbris brez likvidacije - domneva o obstoju izbrisnega razloga - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu
Domneva iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je podana le v primeru, kadar lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi v primeru, ko je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, vendar ga nima več.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prekluzija dokazov - bistvena kršitev določb postopka - kršitev kontradiktornosti - zaslišanje obeh pravdnih strank
V primeru, če da sodišče stranki možnost, da odgovori na navedbe in dokazne predloge nasprotne stranke, ji mora dati tudi možnost, da te svoje navedbe dokaže s predložitvijo ustreznih dokazov (ne glede na to, če je pripravljalna vloga s priloženimi dokazi vložena v spis po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo).
Po tretjem odstavku 289. člena ZPP lahko predsednik senata prepove stranki določena vprašanja ali prepove priči odgovor na posamezna vprašanja, če je v vprašanju že vsebovano, kako je treba nanj odgovoriti, ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. To pomeni, da predsednik senata ne dovoli sugestivnih ali kapcioznih vprašanj, pa tudi ne vprašanj, ki bodisi niso pravno relevantna bodisi se sploh ne nanašajo na zadevo. Predsednik senata pa lahko oceni, da gre za tovrstna vprašanja, šele, ko jih stranka postavi. Šele v takšnem primeru lahko uporabi možnost, ki mu jo daje tretji odstavek 289. člena ZPP. Predsednik senata ne more stranki prepovedati vseh nadaljnjih vprašanj, ki jih ta namerava postaviti priči (ne da bi sploh vedel, kaj stranka še namerava vprašati pričo), saj takšno ravnanje predsednika senata dejansko pomeni kršitev načela kontradiktornosti, ki se odraža v tem, da je stranki nepravilno odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00008490
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 337, 337/3, 339, 371, 371/1, 371/1-2, 384.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - izločitev sodnika - branje zapisnika o ogledu kraja dejanja - vezanost organa prve stopnje na navodila organa druge stopnje
Pritožbi spregledata določbo prvega odstavka 339. člena ZKP ki določa, da se zapisniki o ogledu zunaj glavne obravnave, o hišni ali osebni preiskavi, prepoznavi oseb, predmetov ali krajev storitve in o zasegu stvari ter listine, knjige, spisi in druga pisanja, ki se uporabijo kot dokaz, preberejo na glavni obravnavi, da se ugotovi njihova vsebina, po presoji senata pa se sme njihova vsebina na kratko povedati, sme pa se tudi reproducirati zvočni ali slikovni posnetek opravljanja tega preiskovalnega dejanja. Pisanja, ki pomenijo dokaz, se po možnosti predložijo v izvirniku. Sodišče prve stopnje je torej smelo na podlagi navedene določbe ZKP prebrati zapisnike o ogledu in rekonstrukciji kaznivega dejanja, ne da bi za to potrebovalo soglasje strank. Stranke pa imajo pravico oporekati vsebini listine in jo izpodbijati z drugimi dokazi, kar sta obdolženec in njegov zagovornik tudi storila. Tretji odstavek 397. člena ZKP določa, da mora sodišče prve stopnje opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svoji odločbi. Po teh navodilih mora ravnati tudi, če misli, da oprava naloženih procesnih dejanj ni potrebna oziroma da se sporna vprašanja ne nanašajo na odločilna dejstva, od katerih je odvisna pravilna uporaba zakona. Samo če bi se po razveljavitvi sodbe stanje stvari tako spremenilo, da bi postala očitno nepotrebna oprava procesnih dejanj oziroma ugotavljanje dejstev, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče, prvostopenjsko sodišče ne bi bilo dolžno ravnati po navodilih pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku opravilo vsa procesna dejanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje in prebralo zapisnike prejšnje glavne obravnave, kot tudi zapisnike o ogledu in rekonstrukciji kraja kaznivega dejanja in jih v obrazložitvi tudi obširno obrazložilo in nanje smelo opreti izpodbijano sodbo.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZJC člen 2, 3.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - res extra commercio - javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Kadar dolžnik trdi, da določena nepremičnina predstavlja (kategorizirano) javno cesto, uveljavlja ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvar, ki je izvzeta iz izvršbe, na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, pa pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je kot javno dobro oziroma stvar izven pravnega prometa opredeljena že s kategorizacijo javne ceste.
neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - denacionalizacija - zazidano stavbno zemljišče - izključitev možnosti vračila podržavljenega premoženja v naravi
Po stališču iz sodbe III Ips 62/2016 bi se vzpostavila zakonska zaveza tožene stranke do denacionalizacijskih upravičenk le, če bi obstajale zakonske ovire za vrnitev nepremičnine v naravi, sicer pa ne. Iz navedenega stališča izhaja, da je za presojo utemeljenosti uporabe 218. člena ZOR tudi v primeru, ki ga obravnava pritožbeno sodišče, odločilen odgovor na vprašanje, ali so obstajale ovire za vrnitev nepremičnin v naravi. Če so te ovire obstajale, se je vzpostavila zakonska zaveza tožene stranke za odškodnino namesto vrnitve nepremičnine in je dolžna vrniti tisto, kar je zanjo tožeča stranka plačala denacionalizacijskemu upravičencu. Če pa se izkaže, da ovir ni bilo ali pa da so prenehale in da bi denacionalizacijski upravičenec z zahtevkom na vrnitev nepremičnine v naravi uspel, če bi o tem zahtevku odločal pristojni organ, se ne vzpostavi zakonska zaveza tožene stranke.
ZST-1 člen 15, 15/4. ZPP člen 151, 154, 168, 168/4.
potrebni pravdni stroški - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - pravdni stroški po uspehu - plačilo sorazmernega dela stroškov - oprostitev plačila sodne takse - delni uspeh v pravdi - delno plačilo sodne takse - procesna ovira pravnomočno razsojene stvari - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Nepomembno je, da tožnik s pritožbo ni uspel, saj ZST-1 v četrtem odstavku 15. člena ne ločuje med uspehi v posameznih fazah postopka (na prvi stopnji, v pritožbenem postopku ali v revizijskem postopku). Z zakonskim besedilom "v postopku delno uspe" je mišljen uspeh stranke v zadevi kot njen končni uspeh v postopku. Zato je tožnik dolžan plačati le sorazmeren del takse za pritožbo, ne pa celotno takso za pritožbo.
Zmotno je tožnikovo stališče, da naj bi bilo s sodbo prvostopenjskega sodišča že odločeno tudi o povračilu sodnih taks in gre za pravnomočno razsojeno stvar, saj gre pri izpodbijanem sklepu za neposredno razmerje med tožnikom kot stranko in državo, sodba pa se nanaša na sporno civilnopravno razmerje med pravdnima strankama.
lastnoročna oporoka - ponarejena oporoka - manj verjetna pravica dediča - napotitev dedičev na pravdo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sporna oporoka z dne 6. 10. 1998 (po videzu) izpolnjuje vse pogoje, ki jih za veljavnost lastnoročne oporoke v 63. členu predvideva ZD. Z ozirom na to je trditve (pravico) J. P. in T. P., ki navajata, da je oporoka ponarejena, oziroma izpostavljata druge razloge za njeno neveljavnost, utemeljeno štelo za manj verjetne in ju v skladu z 213. členom ZD napotilo na pravdo.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - nagrada za zastopanje na naroku
Tar. št. 20 OT predpisuje različne nagrade za zastopanje na narokih, na katerih sodišče obravnava glavno stvar ali sprejema dokaze. Za narok, na katerem se obravnavajo le procesna vprašanja, ali ko se narok ne opravi, ker je preložen, je predvidena nižja nagrada, le 25 % iz tar. št. 18 (tar. št. 20/3) in ne dvakratna nagrada za prvi narok, kot jo je zmotno odmerilo sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009490
KZ-1 člen 74, 74/1, 77. ZKP člen 502, 502a, 502b, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - odvzem premoženjske koristi
Preizkus zadeve ob reševanju pritožbe zagovornika obdolžene pravne osebe L.L. in po uradni dolžnosti je pokazal, da pogoji za podaljšanje začasnega zavarovanja niso več podani. S tem ko je pritožbeno sodišče na javni seji dne 31. 1. 2018 potrdilo oprostilno sodbo sodišča prve stopnje, je odpadel obstoj utemeljenega suma, da so obdolženci storili očitano kaznivo dejanje, kar pa je bil temeljni pogoj za sklep o odreditvi in podaljšanju začasnega zavarovanja.
Glede na zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče odpravilo začasno zavarovanje po uradni dolžnosti, saj sme sodišče odvzem premoženjske koristi izreči le v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, kar pa v obravnavanem ni primer.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prometna nesreča - visoka starost oškodovanca - osebne lastnosti in stanje oškodovanca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vse bistvene okoliščine obravnavanega škodnega primera, ki po prvem odstavku 179. člena OZ vplivajo na višino odškodnine, zlasti stopnjo in trajanje prestanih in bodočih telesnih in duševnih bolečin ter strahu, ni pa nato vseh ugotovljenih okoliščin ustrezno ovrednotilo pri odmeri odškodnine, ki zaradi takšne materialnopravno zmotne presoje ne predstavlja pravičnega zadoščenja za tožnico.
Sodišče prve stopnje je premajhen pomen pripisalo tožničini starosti (ob poškodbi 75 let, zdaj 81 let). Splošno je znano, da starejši ljudje težje prenašajo telesne bolečine in napore pri zdravljenju. To še posebej velja za tožnico, ki je bila že pred obravnavano poškodbo šibkega zdravja in zaradi hudih težav s hrbtenico že več desetletij invalidsko upokojena. Poleg tega je bilo tožničino zdravljenje izjemno dolgotrajno in povezano s številnimi hudimi nevšečnostmi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00008823
ZPP člen 105a, 116, 142, 142/3, 142/4.
neplačilo sodne takse za pritožbo - vročitev plačilnega naloga - domneva umika pritožbe - dogovor o obročnem plačilu dolga - razvezni pogoj
Iz spisa je razvidno, da je bil toženki plačilni nalog pravilno vročen. Vročitev je bila opravljena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP in na naslovu toženkinega prebivališča, ki ga sama navaja v svojih vlogah, tudi v pritožbi. Toženka zato ne more uspeti s trditvijo, da plačilnega naloga ni prejela.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008000
ZIZ člen 44, 44/5, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 34.
obrazloženost sklepa - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - motenje posesti - prepovedni zahtevek
Temeljno vodilo tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je tehtanje interesov obeh strank. Slednje je treba po stališču Ustavnega stališča v odločbi, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, upoštevati tudi pri izdaji regulacijskih začasnih odredb. Drži, da sodna praksa glede neugodnih posledic za tožnika in toženca v primeru izdaje začasne odredbe ni enotna o tem, ali zanjo zadošča (poleg verjetnosti terjatve) zgolj še verjetnost, da dolžnik, če bi se v postopku izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez nje nastale upniku. Vendar je sodna praksa strožja in enotna, da morata biti izpolnjena oba pogoja iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ kumulativno v tistih primerih, ko se tožbeni zahtevek v celoti prekriva z zahtevkom za zavarovanje. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008007
SPZ člen 77, 77/4, 77/5, 78, 79, 80. ZPP člen 362, 362/1.
sodna ureditev meje - mejni spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - zadnja mirna posest - viciozna posest - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Sporni mejni prostor pripada mejašu, ki je dokazal, da je imel na tem prostoru zadnjo mirno posest. Če je temu mejašu zaradi ravnanja drugega mejaša posest odvzeta, mora prikrajšani mejaš v mejnem sporu zatrjevati in dokazati, da takšnega spremenjenega posestnega stanja ni sprejel in dopuščal oziroma da se je spremenjenemu posestnemu stanju uprl (upiral) ter na kakšen način. Če sta namreč mejaša novo posestno stanje sprejela, ga daljše časovno obdobje upoštevala, potem je novi posestnik v mejnem sporu pridobil upravičenje do tega mejnega prostora, razen v primeru, če je izkazana viciozna posest.
Ker tožnica ni navedla ključa delitve stroškov upravljanja in stroškov storitev, ki jih je opravila sama, je tožbeni zahtevek glede teh stroškov pravilno zavrnjen.
Nastanek terjatve iz naslova stroškov obratovanja pa za toženca ni bil sporen, zato bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je ta izkazan. Enako velja glede višine te terjatve, kolikor je toženec ni konkretizirano prerekal.
ZD člen 28, 30, 34. ZPP člen 137, 137/1, 224, 224/1.
zastopanje po odvetniku - upokojitev odvetnika - vročanje po pooblaščencu - zapisnik kot javna listina - določitev vrednosti daril - ugotovitev vrednosti zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračanje daril v zapuščino
Pritožnika je v zapuščinskem postopku zastopal odvetnik M. J., ki je v letu 2010, zaradi upokojitve, prenehal opravljati svojo dejavnost. S tem pa pooblastilo med pritožnikom in njim ni prenehalo. Še naprej je ostal pooblaščenec, izgubil je le tista upravičenja iz pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo.
ZIZ člen 24, 24/1.. ZGD-1 člen 623, 635, 635/2, 635/2-1.. SPZ člen 148.
izvršba na nepremičnini - oddelitev s prevzemom - konstitutivni učinek vpisa delitve v sodni register - univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem - prenos terjatve na novega upnika - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - pravne posledice vpisa oddelitve s prevzemom v sodni register
1. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZIZ izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. V skladu z določbo 623. člena ZGD-1 se oddelitev s prevzemom opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na prevzemne družbe. Pri tem se na prevzemno družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega prevzemna družba postane univerzalni pravni naslednik. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v sodni register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu, s prenosom terjatve se je na novega upnika prenesla tudi hipoteka (148. člen SPZ). Vpis premoženjskih pravic na prevzemno družbo v zemljiški knjigi pa je le deklaratornega značaja. Vpis hipoteke v zemljiško knjigo nima oblikovalnega, ima pa publicitetni učinek, z vpisom se vzpostavi učinek hipoteke do tretjih, torej tudi do zemljiškoknjižnega lastnika. Upnik pa je z zatrjevanim prehodom hipoteke in navedbami v predlogu hkrati predlagal tudi spremembo zaznambe imetnika hipoteke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009106
OZ člen 131, 190. SZ-1 člen 25, 32. SPZ člen 67. ZPP člen 7, 212.
povrnitev škode - povrnitev koristi - pogodba o upravljanju - upravljanje večstanovanjske zgradbe - stroški upravljanja in vzdrževanja - upravnik večstanovanjske stavbe - solastnina - solastniki - solastninski delež - najemnina - način delitve - trditveno in dokazno breme
Ker se je tožnica s toženko dogovorila, da bo zanjo odplačno opravljala posle upravljanja s hišo, toženki pa za opravljeno delo ni posebej plačevala, ji ne more iti celoten znesek najemnin, pridobljenih na račun njenega solastninskega deleža.
V obdobju, ko je bil večinski solastnik pogrešan in manjšinska solastnika nista vedela, ali je še živ oziroma ali prideta v poštev za dedovanje onadva ali kdo tretji, se je tožnica strinjala, da toženka upravlja tudi z zneskom najemnin, prejetim na račun solastninskega deleža večinskega solastnika. Potem ko je s sodno poravnavo, sklenjeno z dedinjo večinskega solastnika, pridobila terjatve, ki bi iz njegovega solastninskega deleža šle njemu, se njen položaj ni bistveno spremenil. Od toženke bi lahko zahtevala morebiten presežek prejetih najemnin nad zneskom stroškov, porabljenih za upravljanje in vzdrževanje hiše, ne pa celotnega zneska najemnin, prejetih na račun solastninskega deleža večinskega solastnika.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00007870
ZM člen 107. ZBPP člen 9.
menica - menična izjava - bianko menica - obvezne sestavine menice - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je toženec podpisal bianco menico in menično izjavo, s katero se je zavezal plačati 12.278,49 EUR na račun neporavnanih obveznosti družbe L., d.o.o., do tožnika. Ker dolg družbe L., d.o.o., ni bil plačan, je tožnik imel pravico izpolniti menični blanket, ki mu ga je izročil toženec. Bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan tožniku plačati vtoževano terjatev. Ugotovitvi, da ima predložena menica vse potrebne sestavine po 107. členu ZM in da je bila izpolnjena v skladu z menično izjavo, zadostujeta za utemeljenost zahtevka.