delitev stvari – način delitve – fizična delitev stvari v naravi – postopek za delitev stvari v solastnini – predlagalni nepravdni postopek – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov.
poroštvena pogodba – poroštvena izjava – oblika pogodbe
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Soglasje je lahko izraženo na različne načine – z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji, pri čemer mora biti izjava volje svobodna in resna. Sodišče prve stopnje upravičeno ni imelo pomislekov, da je tožeča stranka kot upnik k sklenitvi posamezne poroštvene pogodbe podala izjavo volje. To je storila najmanj s tem, ko je kot upnica akceptirala poroštvene izjave toženca.
ZPP člen 7, 212, 213, 213/1, 285. OZ člen 131, 131/1.
sklepčnost tožbe – zatrjevana dejstva – pravni standard – materialno procesno vodstvo – povzročitev škode – odškodninska odgovornost
Tožba je nesklepčna, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Zatrjevana morajo biti dejstva o dejanskih okoliščinah in ne zadoščajo trditve, ki predstavljajo pravni standard.
Istovetnost primerjanih zahtevkov se ne presoja po višini, pač pa predvsem po njuni podlagi, in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083224
ZNPosr člen 13, 13/2, 25, 25/4. OZ člen 247, 378, 846, 846/3.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - ničnost pogodbe - vzpostavitev stika - provizija - pogodbena kazen - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - previsoke provizije - ugovor znižanja posredniške provizije
Pogodbeno omejitev posredničine naloge pa je mogoče upoštevati v okviru zahteve za znižanje provizije.
Za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ ne zadostuje ugovor, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek.
Pritožnik k pritožbi ni priložil ugovora zoper plačilni nalog niti prošnje za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, o kateri govori v pritožbi. Ker pritožbeno sodišče tudi ob natančnem pregledu elektronskega spisa prvostopenjskega sodišča ni našlo te vloge, za katero pritožnik zatrjuje, da jo je vložil v spis znotraj roka za plačilo sodne takse, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik svojih trditev ni dokazal.
ZPSPP člen 21, 21/2, 22. ZPP člen 212. OZ člen 58.
kršitev pogodbe – soglasje za preureditev poslovnega prostora – najem poslovnega prostora – trditvena podlaga
Tožena stranka je imela za preureditev poslovnega prostora soglasje tožeče stranke. Ni kršila najemne pogodbe, saj ni bila dolžna vrniti poslovnega prostora v stanju, kot ga je prejela v letu 2007.
ZGD-1 člen 295, 390, 390/1, 390/1-1, 395, 397. ZGD člen 366, 440, 440/2.
sklep skupščine delniške družbe – ničnost – izpodbojnost – zakonito pooblastilo za sklic skupščine – razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – prenehanje upravičenja za izvrševanje poslovodnih funkcij na podlagi sklepa sodišča – učinek ex nunc – napoved izpodbijanja sklepov skupščine
Kasnejša razveljavitev sodnega imenovanja direktorja nima učinkov za nazaj, kar pomeni, da se ne šteje, da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.
Tožeča stranka je skupščino sama zapustila, zato, ker ni dosegla, da skupščina ne bi bila izvedena. Takšno, njeno lastno ravnanje pa ne pomeni, da je bilo tožeči stranki protipravno preprečeno, da bi prisostvovala na skupščini. Le tedaj, če bi ji bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini, napoved izpodbijanja ne bi predstavljala bistvene predpostavke materialnopravne narave za vložitev izpodbojne tožbe. Delničar (družbenik), ki je bil sicer pravilno vabljen na skupščino, vendar iz kakršnihkoli razlogov ni bil navzoč, ne more izpodbijati skupščinskih sklepov.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – sklep o dopolnitvi – podaljšanje roka za dopolnitev nepopolne zahteve – procesna legitimacija za vložitev pritožbe
V skladu z določbo petega odstavka 221.f člena ZFPPIPP roka za dopolnitev nepopolne zahteve iz tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
trditveno breme – postopek prisilne poravnave – terjatve upnikov, na katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave – pravni učinki potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Sodišče prve stopnje je navedlo, da pravnomočno potrjena prisilna poravnava ne vpliva na vtoževane terjatve, ker vpliva le na tiste, ki so zapadle v plačilo pred začetkom postopka prisilne poravnave (to pa ne velja za nobeno od vtoževanih terjatev). Takšna presoja sodišča prve stopnje je posledica zmotne uporabe materialnega prava. V 160. členu ZFPPIPP je namreč določeno, da pravnomočno potrjena prisilna poravnave učinkuje na terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega nadzora v zaporu – varnost obsojencev – povrnitev škode zaradi napada na zapornika – protipravno ravnanje
Pravosodna policista sta ustrezno ukrepala in škodnega dogodka nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Tožnika so premestili na prvi oddelek kot osebo ogroženo s strani drugih. Na njegov alarm sta se pravosodna policista takoj odzvala. Soobsojenec A. je, kljub njuni prisotnosti, tožnika iznenada udaril.
postopek za določitev odškodnine - postopek, začet po uradni dolžnosti - stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine - odmera stroškov - višina odškodnine
V obravnavani zadevi se je začel postopek za določitev odškodnine po uradni dolžnosti na podlagi obvestila upravnega organa oziroma takratne skupščine občine in je tekel po določbah devetega poglavja ZNP. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka pravilno uporabilo materialnopravno izhodišče iz 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, pri tem pa se stroški odmerjajo od višine naložene odškodnine.
prvi narok za glavno obravnavo - izostanek z naroka - posledice izostanka z naroka - domneva umika tožbe- upravičen razlog za izostanek
Če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka, sodišče kljub predlogu strank, naj zadevo obravnava v njuni odsotnosti, šteje, da je tožba umaknjena, saj obravnava brez strank ni smiselna in je že pojmovno izključena.
izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca - popravni sklep
Napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom lahko sodišče kadarkoli odpravi in o tem izda poseben sklep. Sodišče lahko popravi le očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, napaka pa se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev.
NEPRAVDNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073675
ZGD-1 člen 50, 50-14, 52, 52/3, 512, 512/2, 513. ZPP člen 163, 163/7, 337, 337/1.
pravica družbenika do vpogleda v knjige in spise – nedovoljene pritožbene novote – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Zakon ne omejuje pravice družbenika do vpogleda v knjige in spise na tak način, da lahko le preko pooblaščenca ali pa skupaj z njim vpogleda v to dokumentacijo.
Položaj po 1. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, torej položaj trajnejše nelikvidnosti, nastopi takrat, ko podjetje v daljšem obdobju ni sposobno poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Da kratkoročna plačilna sposobnost doseže kriterij iz 1. točke prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, mora trajati daljše obdobje.
Dolžnik mora zato, da bi se izognil insolvenčnemu postopku, tako po določilih 238. člena ZFPPIPP, kot tudi po določilih tretjega odstavka 149. člena ZFPPIPP dokazati, da ni več insolventen. Insolventnost je mogoče odpraviti ne le z dokapitalizacijo oziroma prilivi svežega denarja, temveč tudi na druge načine, na primer z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno.
ZFPPIPP v prvem odstavku 14. člena ne določa, koliko časa mora trajati „daljše obdobje“, oziroma trenutka, ko dolžnik postane insolventen. Kriterij za presojo kratkoročne plačilne nesposobnosti, ki zato, ker traja „dalj časa“ preraste v trajnejšo nelikvidnost, pa po oceni pritožbenega sodišča ne sme biti strožji od kriterija določenega v domnevi iz prve alineje drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063197
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273, 276, 277, 277/2.
odstop od pogodbe – razlogi za odstop od pogodbe – zavarovanje nedenarne terjatve – začasna odredba – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja upnikove terjatve – hujše neugodne posledice – podatek o letnih prihodkih – finančno stanje upnika – izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe – opravičenje začasne odredbe – prepoved izplačila iz bančne garancije – preprečitev unovčenja bančne garancije – tožba za upravičenje prepovedi unovčenja bančne garancije – vrste začasnih odredb – potreba za izdajo več vrst odredb – argumentum a contrario
Razlogi za odstop od pogodbe ne morejo temeljiti na dejanskem stanju, ki je bilo znano strankama pred sklenitvijo aneksa.
S prepovedjo dolžnikovemu dolžniku izplačati kakršenkoli znesek iz naslova unovčenje bančne garancije, je dolžniku onemogočeno, da bi bančno garancijo poskušal ponovno unovčiti. Zato ni treba dolžniku naložiti, da je dolžan takoj umakniti svoj zahtevek in da se mu začasno prepove podati kakršenkoli zahtevek za unovčitev bančne garancije.
Res je sicer mogoče predlagati sodišču, da izda več vrst začasnih odredb, ki niso taksativno naštete v 273. členu ZIZ. Vendar, če to ni potrebno, večih začasnih odredb ni treba izdati (argumentum a contrario).
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – dokazni standard – trditve
Tožeča stranka ni zatrjevala, katera so tista ravnanja tožene stranke, ki onemogočajo oziroma otežujejo izvršbo, temveč je opisovala le objektivno stanje tožene stranke (slabo finančno stanje, možnost stečaja, ipd.).