javnost zemljiške knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov - lokalna skupnost - osebna privolitev posameznika
Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.
zavrženje tožbe – pravna pomoč odvetnika po ZBPP – obračun in plačilo stroškov odvetniških storitev – priglasitev stroškov – davčna stopnja
Tožeča stranka je imela možnost s tožbo v upravnem sporu izpodbijati sklep, s katerim ji je bila priznana nagrada in izdatki ter DDV za opravljene storitve, ker na ta način ni ravnala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo v delu, kjer tožeča stranka uveljavlja razliko v izplačilu na račun prenizko odmerjenega DDV.
povrnitev stroškov postopka – pravdni stroški – povod za tožbo
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik tožbo v tej zadevi vložil, ne da bi toženko pred tem pozval, da vprašanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem izvensodno uredita, in da toženka tudi sicer nikoli ni nasprotovala temu, da je stanovanjska hiša skupno premoženje in da je delež tožnika na tem premoženju 1/2, so pa med pravdnima strankama ves čas bila nesoglasja glede načina njegove delitve, pritožbeno sodišče pritrjuje tudi zaključku, da toženka povoda za tožbo ni dala.
delitev stvari – način delitve – fizična delitev stvari v naravi – postopek za delitev stvari v solastnini – predlagalni nepravdni postopek – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – kumulativno izpolnjeni pogoji – pripoznava obstoja podizvajalčeve terjatve do glavnega izvajalca – dospelost in resničnost terjatve – koneksnost med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem ter glavnim izvajalcem in naročnikom – zakonita cesija – cesija pravice do izterjave – začasna situacija
Za neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji, in sicer, da glavni izvajalec pripozna obstoj podizvajalčeve terjatve do glavnega izvajalca in da je ta terjatev dospela in resnična, ter da je tudi terjatev glavnega izvajalca do naročnika dospela in resnična (torej da ima glavni izvajalec v času, ko podizvajalec zahteva plačilo od naročnika, dospelo terjatev do naročnika). Podana mora biti torej tudi koneksnost (zveznost) med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem in glavnim izvajalcem in naročnikom.
Čeprav nekateri (predvsem v teoriji) zastopajo tudi stališče, da je pravna narava zahtevka po 631. členu OZ cesija pravice do izterjave, je sodišče prve stopnje pravilno sledilo večinskemu stališču sodne prakse in pravne teorije, da gre za zakonito cesijo.
ZGD-1 člen 295, 390, 390/1, 390/1-1, 395, 397. ZGD člen 366, 440, 440/2.
sklep skupščine delniške družbe – ničnost – izpodbojnost – zakonito pooblastilo za sklic skupščine – razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – prenehanje upravičenja za izvrševanje poslovodnih funkcij na podlagi sklepa sodišča – učinek ex nunc – napoved izpodbijanja sklepov skupščine
Kasnejša razveljavitev sodnega imenovanja direktorja nima učinkov za nazaj, kar pomeni, da se ne šteje, da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.
Tožeča stranka je skupščino sama zapustila, zato, ker ni dosegla, da skupščina ne bi bila izvedena. Takšno, njeno lastno ravnanje pa ne pomeni, da je bilo tožeči stranki protipravno preprečeno, da bi prisostvovala na skupščini. Le tedaj, če bi ji bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini, napoved izpodbijanja ne bi predstavljala bistvene predpostavke materialnopravne narave za vložitev izpodbojne tožbe. Delničar (družbenik), ki je bil sicer pravilno vabljen na skupščino, vendar iz kakršnihkoli razlogov ni bil navzoč, ne more izpodbijati skupščinskih sklepov.
Za pravnomočno razsojeno stvar gre v primeru, kadar v pravdah nastopajo iste stranke in je v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka, pri čemer morata biti oba kriterija kumulativno izpolnjena. Istovetnost zahtevka je podana v primeru, kadar je pravno razmerje, o katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Tožeča stranka je v prejšnjem sporu uveljavljala le dajatveni zahtevek na izpraznitev prostorov in ne ugotovitvenega zahtevka o prenehanju najemnega razmerja na dan 1. 10. 2013. Zato je zmotno sklicevanje tožene stranke v pritožbi, da ima izpraznitveni nalog učinek res iudicata o prenehanju najemnega razmerja na dan 1. 10. 2013.
Stranke lahko prosto urejajo urejajo obligacijska razmerja. Ta avtonomija vključuje svobodo pri odločanju o tem, s kom bo posamezni subjekt sklepal pogodbeno razmerje, kakšna bo vsebina pogodbe, kakor tudi pravico do spreminjanja pogodbenih razmerij in sporazumnega reševanja spornih vprašanj glede sklenjenih pravnih razmerij. Če sta pravdni stranki z veljavno pogodbo uredili sporna vprašanja iz predhodnega razmerja, se tožena stranka ne more več sklicevati na nejasnosti ali spornost samega temeljnega pogodbenega razmerja.
S podpisom pogodbe s strani tožene stranke je bilo doseženo soglasje volj za sklenitev take pogodbe, kot jo je ponudila v podpis tožeča stranka. Od trenutka soglasja volj obeh pogodbenih strank pogodba tudi učinkuje in zavezuje obe pogodbeni stranki. Zgolj iz okoliščine, da tožena stranka po podpisu pogodbe le-te ni hotela izročiti tožeči stranki, ni mogoče sklepati, da je bila pogodba sklenjena z odložnim pogojem ureditve vprašanja vlaganj.
ZFPPIPP člen 60, 60/6, 60/2-3, 60/6. ZPP člen 208, 208/1, 274, 301, 301/2.
osebni stečaj – stroški postopka – prijava terjatve – vsebina prijave terjatve – nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pravdno sodišče odloča o pred začetkom stečajnega postopka nastalih terjatvah, ki so bile v stečajnem postopku priglašene (niso pa bile priznane). O zahtevku za plačilo pravdnih stroškov, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, v stečajnem postopku pa niso bili priglašeni, v pravdnem postopku ni mogoče odločati.
Če ni v zakonu predpisana katera od izključnih posebnih krajevnih pristojnosti, je treba tožbo vložiti pri sodišču splošne krajevne pristojnosti za toženo stranko, kar je v primeru tožbe proti fizični osebi praviloma sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
ZFPPIPP člen 52, 52/2, 52/2-1, 52/2-1(1), 52/2-2. ZPP člen 17, 17/3.
osebni stečaj – krajevna pristojnost sodišča – stalno prebivališče dolžnika – ustalitev pristojnosti
Okoliščina, da dolžnik nima registriranega prebivališča v RS, še ne izključuje v celoti morebitno pristojnost prvostopenjskega sodišča za odločanje v tej zadevi. Relevantno je, ali so bile podane predpostavke za pristojnost prvostopenjskega sodišča ob vložitvi predloga upnika.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/3, 18, 200, 200/4, 221b, 221e. ZGD-1 člen 498, 498/1, 527. OZ člen 335, 364, 364/1, 369, 369/2.
poenostavljena prisilna poravnava - povezana družba - ožje povezana oseba - gramatikalna razlaga - teleološka razlaga - posojila družbi namesto lastnega kapitala - insolventnost - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - domneva trajnejše nelikvidnosti - pravica do glasovanja - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Sodišče jezikovno razlago dopolni in preveri še z drugimi metodami, ki jezikovno razlago potrdijo ali pa utemeljijo tistega izmed več možnih besednih pomenov, ki je njen pravi (pravni) pomen. Argument namena ima pomembno vlogo, vendar je kljub temu le eden izmed argumentov, ko izbiramo med dvema ali več možnimi razlagami raztegljive jezikovne znake. V konkretnem primeru gre za jasno besedilo, ki mu sodišče ne sme pripisati nekega tretjega pomena, ki iz vsebine določb 527. člena ZGD-1 in 18. člena ZFPPIPP ne izhaja.
Posojilo, dano v času, ko družba ni bila v kritičnem stanju in ko takega stanja ni bilo mogoče predvideti, ne spada v okvir 498. člena ZGD-1. Družbeniki, ki so dali posojilo v normalnih pogojih, lahko terjajo vrnitev posojila tako kot drugi upniki. To velja tudi, če je družba pozneje prišla v krizo in zato v stečaj ali v prisilno poravnavo.
Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
sodni depozit – postopek sodnega depozita – prekluzija – neobvezen narok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepopolna vloga – kršitev pravice do izjave
Ker narok v postopku sodnega depozita ni obvezen, so smele stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze vse do izdaje izpodbijanega sklepa, do katere je prišlo več kot mesec dni po naroku. Poleg tega sodišče udeležencev postopka niti v pozivu z dne 6. 1. 2008, niti v vabilu na narok ni izrecno opozorilo, da bodo morali najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih drugih udeležencev (2. odstavek 286. člena in 6. odstavek 286.a člena ZPP). Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka ne smejo trpeti škodljivih posledic. Ker sodišče prve stopnje tega pogoja ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega nadzora v zaporu – varnost obsojencev – povrnitev škode zaradi napada na zapornika – protipravno ravnanje
Pravosodna policista sta ustrezno ukrepala in škodnega dogodka nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Tožnika so premestili na prvi oddelek kot osebo ogroženo s strani drugih. Na njegov alarm sta se pravosodna policista takoj odzvala. Soobsojenec A. je, kljub njuni prisotnosti, tožnika iznenada udaril.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083216
OZ člen 86, 87, 274, 275, 346, 349, 807, 807/1, 837. ZPP člen 285. ZU člen 31, 32. ZDru-1 člen 37.
agencijska pogodba – ničnost – nasprotovanje temeljnim moralnim načelom – morala v smislu dobrih običajev – pogodba o posredovanju – pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – izpolnitveno ravnanje – vzpostavitev stika – subrogacija
Ugotovljena prepletenost vlog iste osebe v vsaki od pogodbenih strank daje ob drugih ugotovljenih okoliščinah dovolj trdno podlago za sklep, da je bila odločitev za pogodbo in njeno vsebino sprejeta pod odločilnim vplivom ene pogodbe strank. Nudenje pravnega varstva zahtevkom iz take pogodbe ne bi bilo v skladu s temeljnimi moralnimi načeli.
Pritožbeno navajanje, da naj bi bila ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da tožniku nihče ni prerekal lastninske pravice, napačna zato, ker se je v letu 2001 v zemljiško knjigo vknjižil XY, ni prepričljivo. Bistvo (vsebina) lastninske pravice na stvari je v njeni uporabi (posesti), ki, kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, vsa dolga leta tožniku oziroma njegovim pravnim prednikom ni bila osporavana.
Ravnanje tožnice, ki je tožbo umaknila takoj, ko je ugotovila resnična pravno relevantna dejstva, katera njenega tožbenega zahtevka zoper peto toženko ne potrjujejo, je bilo ekonomično in v skladu s pošteno uporabo pravic, ki jih imajo stranke po ZPP. Tega na drugi strani ni mogoče trditi za peto toženko, ki je sama priznala, da je zavajala tako sodišče kot tožnico in torej ni govorila resnice ter pošteno uporabljala pravic, ki jih ima po ZPP.
Življenjsko nevzdržno je, da naj stranka, ki je bila s strani nasprotne stranke najprej namerno zavedena, da je vložila tožbo, kasneje tej isti stranki, ki je bila slaboverna, še krije stroške postopka samo zato, ker je sama ravnala v skladu z določbami ZPP in pošteno uporabljala pravice, ki jih ima v postopku, torej je umaknila tožbo takoj, ko so ji bila prezentirana resnična dejstva.
ZIZ člen 76, 76/2, 105, 105/1, 107, 107/1, 120, 120/1.
ustavitev izvršbe - rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - poplačilo terjatve - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - sklep o rubežu terjatve - sklep o prenosu terjatve - sklep o izvršbi - prenos terjatve v izterjavo
Če je dolžnik menil, da sta bila rubež in prenos njegove terjatve v izterjavo upniku dovoljena oz. opravljena v prevelikem obsegu, bi moral takšno nepravilnost uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (kot sklep o rubežu) oz. v pritožbi zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo.
Razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča.
Toženec je bil zakoniti zastopnik družbe in je bil vešč sklepanja pogodb. Sklicevanje, da prejetih dokumentov ni v celoti prebral in da mu je bila med njimi poroštvena izjava podtaknjena, ob tem, da sama kreditna pogodba, ki jo je podpisoval kot zakoniti zastopnik, predvideva njegovo poroštvo, ne more biti upoštevno.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem razmerju je urejena meja z mejo, ki jo je pokazala predlagateljica, oziroma mejami, ki so jih vsak za svojo nepremičnino pokazali nasprotni udeleženci. V skici terenskega ogleda so uporabljene drugačne oznake kot v skici sodne določitve meje, ki je sestavni del sklepa, iz obrazložitve pa ni razvidno, v kakšnem razmerju so posamezne točke iz sklice terenskega ogleda in točke, s katerimi je opredeljena urejena meja. Ker v sklepu ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost odločitve, je podana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.