ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 188, 188/3, 346, 346/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - neudeležba upnika na naroku - konec naroka - zamuda naroka - fikcija umika predloga - poročilo o kršitvah - zapisnik o naroku
Pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal. Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten.
Upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega nadzora v zaporu – varnost obsojencev – povrnitev škode zaradi napada na zapornika – protipravno ravnanje
Pravosodna policista sta ustrezno ukrepala in škodnega dogodka nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Tožnika so premestili na prvi oddelek kot osebo ogroženo s strani drugih. Na njegov alarm sta se pravosodna policista takoj odzvala. Soobsojenec A. je, kljub njuni prisotnosti, tožnika iznenada udaril.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081504
OZ člen 262, 417 – 426, 729, 729/2. SPZ člen 207 – 209. ZNPosr člen 13, 13/4, 13/4-3. ZPP člen 337.
fiduciarna cesija – terjatev na vračilo are – pasivna legitimacija – shranjevalna pogodba – pridržna pravica – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – nedovoljena pritožbena novota – informativni dokaz
V obravnavani zadevi je šlo za konkreten denar, položen na fiduciarni račun toženke (kot nepremičninske posrednice), zaradi česar ni mogoče govoriti o generični naravi denarja. Predmet shranjevalne pogodbe so lahko samo premične stvari (drugi odstavek 729. člena OZ), tako vrstne kot individualne določene, kar pomeni, da ni nikakršne ovire, da se v hrambo ne izroči denar. Ker na stvareh, ki so dane v hrambo, ni mogoče izvrševati pridržne pravice (262. člen OZ), so pritožbeni očitki o upravičenosti zadržanja (kakor tudi poplačila iz) are nepravilni.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/3, 18, 200, 200/4, 221b, 221e. ZGD-1 člen 498, 498/1, 527. OZ člen 335, 364, 364/1, 369, 369/2.
poenostavljena prisilna poravnava - povezana družba - ožje povezana oseba - gramatikalna razlaga - teleološka razlaga - posojila družbi namesto lastnega kapitala - insolventnost - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - domneva trajnejše nelikvidnosti - pravica do glasovanja - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Sodišče jezikovno razlago dopolni in preveri še z drugimi metodami, ki jezikovno razlago potrdijo ali pa utemeljijo tistega izmed več možnih besednih pomenov, ki je njen pravi (pravni) pomen. Argument namena ima pomembno vlogo, vendar je kljub temu le eden izmed argumentov, ko izbiramo med dvema ali več možnimi razlagami raztegljive jezikovne znake. V konkretnem primeru gre za jasno besedilo, ki mu sodišče ne sme pripisati nekega tretjega pomena, ki iz vsebine določb 527. člena ZGD-1 in 18. člena ZFPPIPP ne izhaja.
Posojilo, dano v času, ko družba ni bila v kritičnem stanju in ko takega stanja ni bilo mogoče predvideti, ne spada v okvir 498. člena ZGD-1. Družbeniki, ki so dali posojilo v normalnih pogojih, lahko terjajo vrnitev posojila tako kot drugi upniki. To velja tudi, če je družba pozneje prišla v krizo in zato v stečaj ali v prisilno poravnavo.
Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
Preživnina se lahko terja le za čas od vložitve tožbe dalje, zato je potrebno povračilo potrebnih stroškov zaradi preživljanja preživninskega upravičenca, ki so nastali pred vložitvijo tožbe, zahtevati s posebnim, verzijskim zahtevkom, ki ga tožnica v tej pravdi ni postavila, pa tudi sicer bi bila aktivno legitimirana za takšen zahtevek po 133. členu ZZZDR zakonita zastopnica tožnice, ki je takšne izdatke imela in ne preživninska upravičenka.
Zmotna je teza pritožbe, da mora otrok zaradi vključitve v proces sekundarne socializacije pričeti z obiskovanjem vrtca čim bolj zgodaj. Razvojni psihologi namreč kot starost, pri kateri je otrok pripravljen obiskovati vrtec, priporočajo starost dveh oz. treh let, nenazadnje pa tudi pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija. Ne glede na navedeno pa je v konkretnem primeru mati tožnice po zaključku porodniškega dopusta pričela delati, zato bi sodišče prve stopnje pri oceni potreb moralo upoštevati, da je bila tožnica v zasebnem vrtcu.
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/3. ZIZ člen 210, 210/1. ZZZDR člen 56, 56/3.
delitev solastnine – civilna delitev – višina solastninskega deleža – sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju – odlog delitve
Okoliščine, da predlagatelj (že) živi v svojem lastniškem stanovanju, da se z delitvijo ne mudi, da nasprotna udeleženka z morebitnim izplačilom solastnega deleža ne bo mogla kupiti drugega stanovanja, da mlajša hči zaključi šolanje, ne predstavljajo razlogov za odlog delitve.
izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca - popravni sklep
Napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom lahko sodišče kadarkoli odpravi in o tem izda poseben sklep. Sodišče lahko popravi le očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, napaka pa se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev.
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 261, 271, 271/1, 271/1-1. OZ člen 311, 429, 429/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - prevzem dolga - izpolnitev prevzemnika dolga - predhodni obstoj obveznosti prevzemnika dolga - višina terjatve - pobot - zaključni del transakcije - dogovor o nadomestni izpolnitvi
Presoja izpodbojnosti pravnega dejanja stečajnega dolžnika mora zajeti celoten sklop pravnih poslov, ki predstavljajo podlago za izpodbijano dejanje stečajnega dolžnika in se osredotoča na vprašanje, ali je bila posledica teh dejanj zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
S pogodbo o prevzemu dolga, ki je sklenjena med dolžnikom (stečajnim dolžnikom/tožečo stranko) in prevzemnikom (družbo pooblaščenko), v katero privoli upnik (tožena stranka) in s sklenitvijo katere stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti, stečajna masa še ni bila zmanjšana. Utemeljitev tožeče stranke, da je družba pooblaščenka s prevzemom dolga pridobila terjatev do tožeče stranke, pomeni le, da je bil prevzem dolga odplačen.
Izpolnitev prevzemnika dolga (družbe pooblaščenke) upniku (toženi stranki) privede do zmanjšanja stečajne mase šele, če prevzemnik dolga dolg sprejme zato, da se razbremeni obstoječe obveznosti do stečajnega dolžnika (tožeče stranke). Prevzem dolga je torej izpodbojen samo, če je bil stečajni dolžnik (tožeča stranka) predhodno že upnik prevzemnika dolga, saj je v takem primeru obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke preko prevzemnika dolga poravnana v celoti na račun drugih upnikov (stečajni dolžnik pa preko sledečega pobota s terjatvijo prevzemnika dolga izgubi terjatev do stečajne mase, ki bi sicer obstajala, če do prevzema dolga ne bi prišlo).
Pravno dejanje pobota je izpodbojno le skupaj z drugimi pravnimi dejanji v situacijah, kadar pobot predstavlja le drugi oziroma zaključni del transakcije, za vsemi dejanji skupaj pa se skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.
poroštvena pogodba – poroštvena izjava – oblika pogodbe
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Soglasje je lahko izraženo na različne načine – z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji, pri čemer mora biti izjava volje svobodna in resna. Sodišče prve stopnje upravičeno ni imelo pomislekov, da je tožeča stranka kot upnik k sklenitvi posamezne poroštvene pogodbe podala izjavo volje. To je storila najmanj s tem, ko je kot upnica akceptirala poroštvene izjave toženca.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – kumulativno izpolnjeni pogoji – pripoznava obstoja podizvajalčeve terjatve do glavnega izvajalca – dospelost in resničnost terjatve – koneksnost med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem ter glavnim izvajalcem in naročnikom – zakonita cesija – cesija pravice do izterjave – začasna situacija
Za neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji, in sicer, da glavni izvajalec pripozna obstoj podizvajalčeve terjatve do glavnega izvajalca in da je ta terjatev dospela in resnična, ter da je tudi terjatev glavnega izvajalca do naročnika dospela in resnična (torej da ima glavni izvajalec v času, ko podizvajalec zahteva plačilo od naročnika, dospelo terjatev do naročnika). Podana mora biti torej tudi koneksnost (zveznost) med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem in glavnim izvajalcem in naročnikom.
Čeprav nekateri (predvsem v teoriji) zastopajo tudi stališče, da je pravna narava zahtevka po 631. členu OZ cesija pravice do izterjave, je sodišče prve stopnje pravilno sledilo večinskemu stališču sodne prakse in pravne teorije, da gre za zakonito cesijo.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 373, 383, 389, 389/1, 389/1-2, 389/3, 389/3-1, 410, 410/2. ZIZ člen 79, 101, 102, 102/2, 102/3.
osebni stečaj – stečajna masa – predmeti, izvzeti iz stečajne mase – odpust obveznosti – sklep o odpustu obveznosti – razdelitvena masa
V stečajno maso spada tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja. V stečajno maso ne spada več le premoženje iz prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP).
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno izhajalo iz toženčeve subjektivne odgovornosti, vendar pri presoji konkretnega ravnanja toženca ni izhajalo iz konkretne primerjave, kako skrbno bi v taki situaciji ravnal dober strokovnjak, oziroma ali je bilo ravnanje toženca glede na predvideno vremensko napoved pri zavarovanju tožnikovega objekta v gradnji ustrezno v primerjavi z zavarovanjem, ki bi ga v takih okoliščinah izvedel skrben strokovnjak za taka dela.
ZIZ člen 76, 76/2, 107, 107/1, 107/2, 107/3. ZPP člen 343, 343/4.
ustavitev izvršbe - rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - poplačilo terjatve - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - sklep o rubežu terjatve - sklep o prenosu terjatve - načelo akcesornosti - zastavna pravica na terjatvi - predmet zavarovanja - zavarovana terjatev - sklep o izvršbi - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Ker je do ustavitve izvršbe prišlo zaradi prenehanja izterjevane terjatve s poplačilom, je s tem prenehala tudi upnikova zastavna pravica na dolžnikovi terjatvi do njegove dolžnice.
Razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - navedba v tožbi, da toženko zastopa odvetniška družba - vzrok zamude - vročitev pooblaščencu - dolžnost preveriti - skrbnost pri poslovanju - navezava stika z odvetnikom
Toženka bi morala po prejemu tožbe s pozivom na odgovor, v okviru svojega dolžnega ravnanja s povprečno skrbnostjo, preveriti pri odvetniški pisarni, ali je tudi ona prejela tožbo (s pozivom na odgovor v zakonskem roku). Toliko bolj bi morala tako ravnati tudi zato, ker se od toženke kot gospodarske družbe pričakuje večja skrbnost pri poslovanju, ker v pozivu sodišča za odgovor na tožbo ni bilo navedeno, da toženko kdo zastopa, ker je bila toženka v pozivu opozorjena na posledice zamude roka za odgovor na tožbo in ker za dolžno skrbno ravnanje po prejemu odgovora na tožbo (navezava stika z odvetnikom v zakonskem roku zaradi preverjanja njegovega prejema tožbe oziroma vložitve pravočasnega odgovora na tožbo) ni bil potreben noben poseben trud in miselni napor.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081511
URS člen 26. ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZGD-1 člen 263. ZZK-1 člen 132.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – predpostavke odškodninske odgovornosti – izvršba na nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice dolžnika po uradni dolžnosti – ravnanje oškodovanca kot nasprotnega udeleženca zemljiškoknjižnega postopka – standard profesionalne skrbnosti – opustitev vložitve pravnih sredstev – pretrganje vzročne zveze – vzročna zveza
Namen pravnega reda je, da se v primeru spora o pravici ali pravnemu razmerju ta spor čim prej reši z odločbo državnega organa, ki naj odstrani vsak dvom o medsebojnih pravicah in obveznostih. Za učvrstitev tega namena je uveljavljen institut pravnomočnosti, ki v sistemu pravnih vrednot prevladuje nad zakonitostjo, saj je temelj pravne varnosti. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da naj se spor dokončno reši in se ta razrešitev ne postavlja več pod vprašaj, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine z zatrjevanjem nepravilnega odločanja toženo stranko postavila v položaj, da naj se ekskulpira. Pravica do povračila škode po 26. členu Ustave RS je namreč sekundarno varstvo pred protipravnim ravnanjem državnih organov. Morebitni sanaciji nepravilnega odločanja sodišč je zato namenjen sistem pravnih sredstev.
OZ člen 3, 271, 271/3, 564, 564/1, 565, 566. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku – osebna izpolnitev prevzemnika – izpolnitev preko tretjih oseb – odsvojitev nepremičnine – stvarno breme – neizvedba dokaza
Za preužitkarja je bistveno, da si z odsvojitvijo svojega premoženja v bodoče zagotovi socialno varnost in preživljanje oz. zagotovi dosmrtno preživljanje v enaki kvaliteti kot pred sklenitvijo pogodbe. Ni pa bistvena za preužitkarja osebna izpolnitev s strani prevzemnika, ki se kaže v njegovih realnih dejanjih. Povedano velja, če ni bila s pogodbo izrecno dogovorjena osebna izpolnitev.
Istovetnost primerjanih zahtevkov se ne presoja po višini, pač pa predvsem po njuni podlagi, in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde.
IZVRŠILNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006342
ZIZ člen 189, 189/7, 191, 191/3. ZZK člen 23. ZPP člen 142, 339, 339/2-8, 343, 343/4.
nadomestna vročitev – nepravilna vročitev odredbe o prodaji – dejansko bivališče – prestajanje zaporne kazni – kršitev pravice do izjave – sklep o domiku – zakonita predkupna pravica kmeta do ZKZ – dolžnost upoštevanja prisilnih predpisov ZKZ v izvršilnem postopku – paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi – pravni interes za pritožbo – nepoložitev kupnine v določenem roku.
S predloženim potrdilom zavoda za prestajanje kazni zapora je dolžnik uspel izkazati nepravilnost nadomestne vročitve odredbe o prodaji, posledično pa tudi nezakonitost javne dražbe, nadomestna vročitev je namreč po določbah ZPP mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom, torej na naslov dolžnikovega dejanskega bivališča.
Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči je zaradi njihovega posebnega varstva urejeno s prisilnimi določbami ZKZ, ki jih je dolžno upoštevati tudi izvršilno sodišče v postopku prodaje nepremičnine, ki ima status kmetijskega zemljišča. Enako velja v primeru, ko ima status kmetijskega zemljišča le del nepremičnine, ki se prodaja oziroma zgolj ena od prodajanih nepremičnin (če se prodajajo v paketu). V takem primeru so vse nepremičnine, ne glede na svoj status, podvržene prisilni ureditvi po ZKZ.
Pritožbeno navajanje, da naj bi bila ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da tožniku nihče ni prerekal lastninske pravice, napačna zato, ker se je v letu 2001 v zemljiško knjigo vknjižil XY, ni prepričljivo. Bistvo (vsebina) lastninske pravice na stvari je v njeni uporabi (posesti), ki, kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, vsa dolga leta tožniku oziroma njegovim pravnim prednikom ni bila osporavana.