osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja
Dolžina preizkusnega obdobja, ki ga lahko določi sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku v osebnem stečaju, je opredeljena v 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Tako opredeljen razpon možne dolžine preizkusnega obdobja je določen od uveljavitve novele ZFPPIPP-C 15. julija 2010. Pritožnik se očitno sklicuje na drugačen časovni okvir, ki ga je določil ZFPPIPP pred uveljavitvijo citirane novele ZFPPIPP-C.
Preživnina se lahko terja le za čas od vložitve tožbe dalje, zato je potrebno povračilo potrebnih stroškov zaradi preživljanja preživninskega upravičenca, ki so nastali pred vložitvijo tožbe, zahtevati s posebnim, verzijskim zahtevkom, ki ga tožnica v tej pravdi ni postavila, pa tudi sicer bi bila aktivno legitimirana za takšen zahtevek po 133. členu ZZZDR zakonita zastopnica tožnice, ki je takšne izdatke imela in ne preživninska upravičenka.
Zmotna je teza pritožbe, da mora otrok zaradi vključitve v proces sekundarne socializacije pričeti z obiskovanjem vrtca čim bolj zgodaj. Razvojni psihologi namreč kot starost, pri kateri je otrok pripravljen obiskovati vrtec, priporočajo starost dveh oz. treh let, nenazadnje pa tudi pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija. Ne glede na navedeno pa je v konkretnem primeru mati tožnice po zaključku porodniškega dopusta pričela delati, zato bi sodišče prve stopnje pri oceni potreb moralo upoštevati, da je bila tožnica v zasebnem vrtcu.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/1. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse – pogoji za odločanje o taksni oprostitvi – pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse – nov predlog – zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke odločilo že s sklepom z dne 25. 4. 2014, ki je postal pravnomočen dne 21. 5. 2014, o tem ne more ponovno odločati.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - navedba v tožbi, da toženko zastopa odvetniška družba - vzrok zamude - vročitev pooblaščencu - dolžnost preveriti - skrbnost pri poslovanju - navezava stika z odvetnikom
Toženka bi morala po prejemu tožbe s pozivom na odgovor, v okviru svojega dolžnega ravnanja s povprečno skrbnostjo, preveriti pri odvetniški pisarni, ali je tudi ona prejela tožbo (s pozivom na odgovor v zakonskem roku). Toliko bolj bi morala tako ravnati tudi zato, ker se od toženke kot gospodarske družbe pričakuje večja skrbnost pri poslovanju, ker v pozivu sodišča za odgovor na tožbo ni bilo navedeno, da toženko kdo zastopa, ker je bila toženka v pozivu opozorjena na posledice zamude roka za odgovor na tožbo in ker za dolžno skrbno ravnanje po prejemu odgovora na tožbo (navezava stika z odvetnikom v zakonskem roku zaradi preverjanja njegovega prejema tožbe oziroma vložitve pravočasnega odgovora na tožbo) ni bil potreben noben poseben trud in miselni napor.
ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 188, 188/3, 346, 346/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - neudeležba upnika na naroku - konec naroka - zamuda naroka - fikcija umika predloga - poročilo o kršitvah - zapisnik o naroku
Pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal. Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten.
Upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083217
ZJN člen 4, 4/6. OZ člen 631, 633, 642. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5, 5/3, 5/4.
Obveznega plačila naročnika podizvajalcu nista določala niti tedaj veljavni ZJN-2 niti Uredba kot njegov izvedbeni predpis. Z Uredbo so bili predpisani le pogoji in način izvedbe neposrednega plačila podizvajalcu, vključno s pogoji za domnevo, kdaj se šteje, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev podizvajalca. V vsakem primeru pa je smel podizvajalec terjati neposredno naročnika le, če so bili izpolnjeni tudi preostali pogoji iz 631. člena OZ. Obvezna neposredna plačila podizvajalcem so bila predpisana šele z ZJN-2B.
izbris hipoteke – hipoteka na solastni stvari – solastnina – razdelitev obremenjene nepremičnine na etažno lastnino – etažna lastnina – prehod hipoteke na vse posamezne dele
Če je bila predmetna hipoteka vknjižena pri solastninskem deležu enega od solastnikov (na nerazdeljeni stvari), je bremenila celotno stvar (v obsegu solastninskega deleža tistega solastnika, ki je svoj delež na celotni stvari obremenil). Ker je hipoteka v obravnavanem primeru bremenila celotno nepremičnino, ki se je razdelila na etažno lastnino, je v skladu s 111. členom SPZ prešla na vse posamezne dele. Vknjižba hipoteke pri tožničinem posameznem delu zato ni bila neveljavno vknjižena.
Ker tožnica ni dokazala, da bi pot, ki teče po parceli v lasti toženca, uporabljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Ali ima tožnica dostop do svoje parcele, za pravdo o obstoju stvarne služnosti ni pomembno, saj se sodišče v tem sporu ne ukvarja z možnostjo dostopa – nujno potjo.
Toženec je bil zakoniti zastopnik družbe in je bil vešč sklepanja pogodb. Sklicevanje, da prejetih dokumentov ni v celoti prebral in da mu je bila med njimi poroštvena izjava podtaknjena, ob tem, da sama kreditna pogodba, ki jo je podpisoval kot zakoniti zastopnik, predvideva njegovo poroštvo, ne more biti upoštevno.
delitev stvari – način delitve – fizična delitev stvari v naravi – postopek za delitev stvari v solastnini – predlagalni nepravdni postopek – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov.
ZPSPP člen 21, 21/2, 22. ZPP člen 212. OZ člen 58.
kršitev pogodbe – soglasje za preureditev poslovnega prostora – najem poslovnega prostora – trditvena podlaga
Tožena stranka je imela za preureditev poslovnega prostora soglasje tožeče stranke. Ni kršila najemne pogodbe, saj ni bila dolžna vrniti poslovnega prostora v stanju, kot ga je prejela v letu 2007.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 373, 383, 389, 389/1, 389/1-2, 389/3, 389/3-1, 410, 410/2. ZIZ člen 79, 101, 102, 102/2, 102/3.
osebni stečaj – stečajna masa – predmeti, izvzeti iz stečajne mase – odpust obveznosti – sklep o odpustu obveznosti – razdelitvena masa
V stečajno maso spada tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja. V stečajno maso ne spada več le premoženje iz prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP).
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno izhajalo iz toženčeve subjektivne odgovornosti, vendar pri presoji konkretnega ravnanja toženca ni izhajalo iz konkretne primerjave, kako skrbno bi v taki situaciji ravnal dober strokovnjak, oziroma ali je bilo ravnanje toženca glede na predvideno vremensko napoved pri zavarovanju tožnikovega objekta v gradnji ustrezno v primerjavi z zavarovanjem, ki bi ga v takih okoliščinah izvedel skrben strokovnjak za taka dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077195
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23, 23/1a. ZMZPP člen 52, 52/3, 53. ZPP člen 17, 17/2, 29, 224, 224/1, 224/6, 225, 318. OZ člen 831, 831/2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča - pogodbeni dogovor o pristojnosti - tožbene trditve - tuja pravna oseba - sedež tožene stranke - vročanje tujim pravnim osebam - standariziran obrazec o vročanju - preverjanje podatkov v tujini - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročilnica - zamudna sodba - distribucijska pogodba
Pristojnost sodišča, ki je prejelo tožbo, le-to presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi navedb v tožbi, in glede na določbo 16. člena Pogodbe, s katerim je bila dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani, ugotovilo, da je pristojno za odločanje v predmetnem sporu. Brezuspešno je sklicevanje na 53. člen ZMZPP, ker se ta uporablja le v primerih, ko med pravdnima strankama ni izrecnega dogovora o pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083216
OZ člen 86, 87, 274, 275, 346, 349, 807, 807/1, 837. ZPP člen 285. ZU člen 31, 32. ZDru-1 člen 37.
agencijska pogodba – ničnost – nasprotovanje temeljnim moralnim načelom – morala v smislu dobrih običajev – pogodba o posredovanju – pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – izpolnitveno ravnanje – vzpostavitev stika – subrogacija
Ugotovljena prepletenost vlog iste osebe v vsaki od pogodbenih strank daje ob drugih ugotovljenih okoliščinah dovolj trdno podlago za sklep, da je bila odločitev za pogodbo in njeno vsebino sprejeta pod odločilnim vplivom ene pogodbe strank. Nudenje pravnega varstva zahtevkom iz take pogodbe ne bi bilo v skladu s temeljnimi moralnimi načeli.
Učinki obvestitve dolžnika so le v tem, da od trenutka, ko je seznanjen, lahko veljavno izpolni svojo obveznost samo novemu upniku, medtem ko brez obvestila lahko svoj dolg pravilno izpolni prvotnemu upniku oz. odstopniku.
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 261, 271, 271/1, 271/1-1. OZ člen 311, 429, 429/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - prevzem dolga - izpolnitev prevzemnika dolga - predhodni obstoj obveznosti prevzemnika dolga - višina terjatve - pobot - zaključni del transakcije - dogovor o nadomestni izpolnitvi
Presoja izpodbojnosti pravnega dejanja stečajnega dolžnika mora zajeti celoten sklop pravnih poslov, ki predstavljajo podlago za izpodbijano dejanje stečajnega dolžnika in se osredotoča na vprašanje, ali je bila posledica teh dejanj zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
S pogodbo o prevzemu dolga, ki je sklenjena med dolžnikom (stečajnim dolžnikom/tožečo stranko) in prevzemnikom (družbo pooblaščenko), v katero privoli upnik (tožena stranka) in s sklenitvijo katere stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti, stečajna masa še ni bila zmanjšana. Utemeljitev tožeče stranke, da je družba pooblaščenka s prevzemom dolga pridobila terjatev do tožeče stranke, pomeni le, da je bil prevzem dolga odplačen.
Izpolnitev prevzemnika dolga (družbe pooblaščenke) upniku (toženi stranki) privede do zmanjšanja stečajne mase šele, če prevzemnik dolga dolg sprejme zato, da se razbremeni obstoječe obveznosti do stečajnega dolžnika (tožeče stranke). Prevzem dolga je torej izpodbojen samo, če je bil stečajni dolžnik (tožeča stranka) predhodno že upnik prevzemnika dolga, saj je v takem primeru obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke preko prevzemnika dolga poravnana v celoti na račun drugih upnikov (stečajni dolžnik pa preko sledečega pobota s terjatvijo prevzemnika dolga izgubi terjatev do stečajne mase, ki bi sicer obstajala, če do prevzema dolga ne bi prišlo).
Pravno dejanje pobota je izpodbojno le skupaj z drugimi pravnimi dejanji v situacijah, kadar pobot predstavlja le drugi oziroma zaključni del transakcije, za vsemi dejanji skupaj pa se skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.
ZPP člen 7, 212, 213, 213/1, 285. OZ člen 131, 131/1.
sklepčnost tožbe – zatrjevana dejstva – pravni standard – materialno procesno vodstvo – povzročitev škode – odškodninska odgovornost
Tožba je nesklepčna, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Zatrjevana morajo biti dejstva o dejanskih okoliščinah in ne zadoščajo trditve, ki predstavljajo pravni standard.