OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083217
ZJN člen 4, 4/6. OZ člen 631, 633, 642. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5, 5/3, 5/4.
Obveznega plačila naročnika podizvajalcu nista določala niti tedaj veljavni ZJN-2 niti Uredba kot njegov izvedbeni predpis. Z Uredbo so bili predpisani le pogoji in način izvedbe neposrednega plačila podizvajalcu, vključno s pogoji za domnevo, kdaj se šteje, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev podizvajalca. V vsakem primeru pa je smel podizvajalec terjati neposredno naročnika le, če so bili izpolnjeni tudi preostali pogoji iz 631. člena OZ. Obvezna neposredna plačila podizvajalcem so bila predpisana šele z ZJN-2B.
Družbena pogodba je instrument, ki omogoča sodelovanje fizičnih oseb pri uresničevanju njihovih osebnih interesov. Gre za skupne cilje, ki jih družbeniki zasledujejo, z družbeno pogodbo pa določijo pravice in obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081491
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 80/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 4, 4-1, 7.
izdaja potrdila o evropskem nalogu za izvršbo nespornega zahtevka – domneva nespornosti – pripoznava zahtevka – poravnava – zamudna sodba
Izvršilni naslovi, ki se potrjujejo kot evropski nalog za izvršbo, so le tisti, ki se nanašajo na nesporne zahtevke. Zahtevek pa se šteje za nespornega le, če se je dolžnik izrecno strinjal z njim: s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ali mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora (primer zamudne sodbe); ali se po postopkovnih pravilih države članice šteje, da ga je tiho pripoznal; ali pa se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini.
povrnitev stroškov postopka – pravdni stroški – povod za tožbo
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik tožbo v tej zadevi vložil, ne da bi toženko pred tem pozval, da vprašanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem izvensodno uredita, in da toženka tudi sicer nikoli ni nasprotovala temu, da je stanovanjska hiša skupno premoženje in da je delež tožnika na tem premoženju 1/2, so pa med pravdnima strankama ves čas bila nesoglasja glede načina njegove delitve, pritožbeno sodišče pritrjuje tudi zaključku, da toženka povoda za tožbo ni dala.
pisna izjava priče – manjkajoča kopija osebnega dokumenta – nepopolni dokazni predlog – dopolnitev nepopolnega dokaznega predloga – poziv sodišča – kršitev pravice do izjave
Ker pisni izjavi priče ni bila priložena kopija osebnega dokumenta, je bila izjava nepopolna, sodišče pa tožeče stranke ni pozvalo, naj nepopolno izjavo dopolni. Postopanja sodišča prve stopnje, ki tožnici ni dalo možnosti, da nepopolni dokazni predlog dopolni in posledično doseže izvedbo dokaza z izjavo oziroma z zaslišanjem priče, kar bi lahko vplivalo na izid pravdnega postopka, pomeni kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
sodni depozit – postopek sodnega depozita – prekluzija – neobvezen narok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepopolna vloga – kršitev pravice do izjave
Ker narok v postopku sodnega depozita ni obvezen, so smele stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze vse do izdaje izpodbijanega sklepa, do katere je prišlo več kot mesec dni po naroku. Poleg tega sodišče udeležencev postopka niti v pozivu z dne 6. 1. 2008, niti v vabilu na narok ni izrecno opozorilo, da bodo morali najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih drugih udeležencev (2. odstavek 286. člena in 6. odstavek 286.a člena ZPP). Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka ne smejo trpeti škodljivih posledic. Ker sodišče prve stopnje tega pogoja ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
postopek za določitev odškodnine - postopek, začet po uradni dolžnosti - stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine - odmera stroškov - višina odškodnine
V obravnavani zadevi se je začel postopek za določitev odškodnine po uradni dolžnosti na podlagi obvestila upravnega organa oziroma takratne skupščine občine in je tekel po določbah devetega poglavja ZNP. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka pravilno uporabilo materialnopravno izhodišče iz 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, pri tem pa se stroški odmerjajo od višine naložene odškodnine.
prvi narok za glavno obravnavo - izostanek z naroka - posledice izostanka z naroka - domneva umika tožbe- upravičen razlog za izostanek
Če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka, sodišče kljub predlogu strank, naj zadevo obravnava v njuni odsotnosti, šteje, da je tožba umaknjena, saj obravnava brez strank ni smiselna in je že pojmovno izključena.
ZPP člen 7, 212, 213, 213/1, 285. OZ člen 131, 131/1.
sklepčnost tožbe – zatrjevana dejstva – pravni standard – materialno procesno vodstvo – povzročitev škode – odškodninska odgovornost
Tožba je nesklepčna, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Zatrjevana morajo biti dejstva o dejanskih okoliščinah in ne zadoščajo trditve, ki predstavljajo pravni standard.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075630
ZPSPP člen 14, 15.
najemna pogodba – poslovni prostor – odstop od pogodbe – razlog za odstop od pogodbe
ZPSPP daje najemniku možnost, da ima v primeru, če najemodajalec ne izroči najemniku poslovnega prostora v takem stanju, v kakršnem bi ga moral po pogodbi izročiti, poleg ostalega tudi pravico, da odstopi od pogodbe.
dokazna presoja - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov - upravičeni razlogi - obrazložitev zavrnilnega sklepa - seznanitev z vsebinskimi razlogi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravočasnost grajanja zavrnitve dokaznih predlogov - zaslišanje strank - pravilo o obojestranskem zaslišanju - enako varstvo pravic - procesno ravnotežje med strankama - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v postopku
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Dokaz z zaslišanjem strank se namreč izvede tako, da se zasliši obe stranki; tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank je mogoče strniti v tri skupine: 1. primeri, ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. primeri, ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. primeri, ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati.
Kršitev pravila o obojestranskem zaslišanju je lahko relativna ali absolutna bistvena kršitev postopka – odvisno od tega, katera stranka je ta dokaz predlagala. Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza (ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku), to je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V vsakem primeru mora biti odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/3, 18, 200, 200/4, 221b, 221e. ZGD-1 člen 498, 498/1, 527. OZ člen 335, 364, 364/1, 369, 369/2.
poenostavljena prisilna poravnava - povezana družba - ožje povezana oseba - gramatikalna razlaga - teleološka razlaga - posojila družbi namesto lastnega kapitala - insolventnost - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - domneva trajnejše nelikvidnosti - pravica do glasovanja - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Sodišče jezikovno razlago dopolni in preveri še z drugimi metodami, ki jezikovno razlago potrdijo ali pa utemeljijo tistega izmed več možnih besednih pomenov, ki je njen pravi (pravni) pomen. Argument namena ima pomembno vlogo, vendar je kljub temu le eden izmed argumentov, ko izbiramo med dvema ali več možnimi razlagami raztegljive jezikovne znake. V konkretnem primeru gre za jasno besedilo, ki mu sodišče ne sme pripisati nekega tretjega pomena, ki iz vsebine določb 527. člena ZGD-1 in 18. člena ZFPPIPP ne izhaja.
Posojilo, dano v času, ko družba ni bila v kritičnem stanju in ko takega stanja ni bilo mogoče predvideti, ne spada v okvir 498. člena ZGD-1. Družbeniki, ki so dali posojilo v normalnih pogojih, lahko terjajo vrnitev posojila tako kot drugi upniki. To velja tudi, če je družba pozneje prišla v krizo in zato v stečaj ali v prisilno poravnavo.
Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 188, 188/3, 346, 346/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - neudeležba upnika na naroku - konec naroka - zamuda naroka - fikcija umika predloga - poročilo o kršitvah - zapisnik o naroku
Pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal. Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten.
Upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka.
ZPSPP člen 21, 21/2, 22. ZPP člen 212. OZ člen 58.
kršitev pogodbe – soglasje za preureditev poslovnega prostora – najem poslovnega prostora – trditvena podlaga
Tožena stranka je imela za preureditev poslovnega prostora soglasje tožeče stranke. Ni kršila najemne pogodbe, saj ni bila dolžna vrniti poslovnega prostora v stanju, kot ga je prejela v letu 2007.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083794
OZ člen 82, 82/2, 921, 943, 966. ZPP člen 253, 286.
pogodba o avtomobilskem zavarovanju (AO plus) – splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe – zvin vratne hrbtenice – medicinsko ugotovljena poškodba – razlaga spornih določil – zdravstveni zaplet (komplikacija) – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – ustno mnenje – ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev
Ker je tožnik utrpel zvin vratne hrbtenice, vendar pa pri tem ni bila medicinsko ugotovljena poškodba hrbteničnega skeleta ali premik med korpusi vretenc večji od treh milimetrov, do nevrološke komplikacije (pojav posttravmatskega torticollisa) pa je prišlo v posledici utrpelega zvina vratne hrbtenice in ne neodvisno od njega (če tožnik v nesreči ne bi utrpel zvina vratne hrbtenice, tudi do posttravmatskega torticollisa ne bi prišlo), po Splošnih pogojih ni krita niti škoda, ki je tožniku nastala zaradi te komplikacije.
IZVRŠILNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006342
ZIZ člen 189, 189/7, 191, 191/3. ZZK člen 23. ZPP člen 142, 339, 339/2-8, 343, 343/4.
nadomestna vročitev – nepravilna vročitev odredbe o prodaji – dejansko bivališče – prestajanje zaporne kazni – kršitev pravice do izjave – sklep o domiku – zakonita predkupna pravica kmeta do ZKZ – dolžnost upoštevanja prisilnih predpisov ZKZ v izvršilnem postopku – paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi – pravni interes za pritožbo – nepoložitev kupnine v določenem roku.
S predloženim potrdilom zavoda za prestajanje kazni zapora je dolžnik uspel izkazati nepravilnost nadomestne vročitve odredbe o prodaji, posledično pa tudi nezakonitost javne dražbe, nadomestna vročitev je namreč po določbah ZPP mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom, torej na naslov dolžnikovega dejanskega bivališča.
Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči je zaradi njihovega posebnega varstva urejeno s prisilnimi določbami ZKZ, ki jih je dolžno upoštevati tudi izvršilno sodišče v postopku prodaje nepremičnine, ki ima status kmetijskega zemljišča. Enako velja v primeru, ko ima status kmetijskega zemljišča le del nepremičnine, ki se prodaja oziroma zgolj ena od prodajanih nepremičnin (če se prodajajo v paketu). V takem primeru so vse nepremičnine, ne glede na svoj status, podvržene prisilni ureditvi po ZKZ.
Položaj po 1. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, torej položaj trajnejše nelikvidnosti, nastopi takrat, ko podjetje v daljšem obdobju ni sposobno poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Da kratkoročna plačilna sposobnost doseže kriterij iz 1. točke prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, mora trajati daljše obdobje.
Dolžnik mora zato, da bi se izognil insolvenčnemu postopku, tako po določilih 238. člena ZFPPIPP, kot tudi po določilih tretjega odstavka 149. člena ZFPPIPP dokazati, da ni več insolventen. Insolventnost je mogoče odpraviti ne le z dokapitalizacijo oziroma prilivi svežega denarja, temveč tudi na druge načine, na primer z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno.
ZFPPIPP v prvem odstavku 14. člena ne določa, koliko časa mora trajati „daljše obdobje“, oziroma trenutka, ko dolžnik postane insolventen. Kriterij za presojo kratkoročne plačilne nesposobnosti, ki zato, ker traja „dalj časa“ preraste v trajnejšo nelikvidnost, pa po oceni pritožbenega sodišča ne sme biti strožji od kriterija določenega v domnevi iz prve alineje drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
NEPRAVDNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073675
ZGD-1 člen 50, 50-14, 52, 52/3, 512, 512/2, 513. ZPP člen 163, 163/7, 337, 337/1.
pravica družbenika do vpogleda v knjige in spise – nedovoljene pritožbene novote – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Zakon ne omejuje pravice družbenika do vpogleda v knjige in spise na tak način, da lahko le preko pooblaščenca ali pa skupaj z njim vpogleda v to dokumentacijo.
OZ člen 3, 271, 271/3, 564, 564/1, 565, 566. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku – osebna izpolnitev prevzemnika – izpolnitev preko tretjih oseb – odsvojitev nepremičnine – stvarno breme – neizvedba dokaza
Za preužitkarja je bistveno, da si z odsvojitvijo svojega premoženja v bodoče zagotovi socialno varnost in preživljanje oz. zagotovi dosmrtno preživljanje v enaki kvaliteti kot pred sklenitvijo pogodbe. Ni pa bistvena za preužitkarja osebna izpolnitev s strani prevzemnika, ki se kaže v njegovih realnih dejanjih. Povedano velja, če ni bila s pogodbo izrecno dogovorjena osebna izpolnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077195
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23, 23/1a. ZMZPP člen 52, 52/3, 53. ZPP člen 17, 17/2, 29, 224, 224/1, 224/6, 225, 318. OZ člen 831, 831/2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča - pogodbeni dogovor o pristojnosti - tožbene trditve - tuja pravna oseba - sedež tožene stranke - vročanje tujim pravnim osebam - standariziran obrazec o vročanju - preverjanje podatkov v tujini - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročilnica - zamudna sodba - distribucijska pogodba
Pristojnost sodišča, ki je prejelo tožbo, le-to presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi navedb v tožbi, in glede na določbo 16. člena Pogodbe, s katerim je bila dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani, ugotovilo, da je pristojno za odločanje v predmetnem sporu. Brezuspešno je sklicevanje na 53. člen ZMZPP, ker se ta uporablja le v primerih, ko med pravdnima strankama ni izrecnega dogovora o pristojnosti.