osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja
Dolžina preizkusnega obdobja, ki ga lahko določi sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku v osebnem stečaju, je opredeljena v 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Tako opredeljen razpon možne dolžine preizkusnega obdobja je določen od uveljavitve novele ZFPPIPP-C 15. julija 2010. Pritožnik se očitno sklicuje na drugačen časovni okvir, ki ga je določil ZFPPIPP pred uveljavitvijo citirane novele ZFPPIPP-C.
Pritožnik k pritožbi ni priložil ugovora zoper plačilni nalog niti prošnje za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, o kateri govori v pritožbi. Ker pritožbeno sodišče tudi ob natančnem pregledu elektronskega spisa prvostopenjskega sodišča ni našlo te vloge, za katero pritožnik zatrjuje, da jo je vložil v spis znotraj roka za plačilo sodne takse, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik svojih trditev ni dokazal.
trditveno breme – postopek prisilne poravnave – terjatve upnikov, na katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave – pravni učinki potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Sodišče prve stopnje je navedlo, da pravnomočno potrjena prisilna poravnava ne vpliva na vtoževane terjatve, ker vpliva le na tiste, ki so zapadle v plačilo pred začetkom postopka prisilne poravnave (to pa ne velja za nobeno od vtoževanih terjatev). Takšna presoja sodišča prve stopnje je posledica zmotne uporabe materialnega prava. V 160. členu ZFPPIPP je namreč določeno, da pravnomočno potrjena prisilna poravnave učinkuje na terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081503
ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/2.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – soprispevek delavca
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca s splošnimi navodili za opravljanje varnega dela. Delodajalec mora delavce ne samo seznaniti z ukrepi za varno delo, pač pa mora izvajanje teh ukrepov tudi nadzirati in sankcionirati.
Ker tožnica ni dokazala, da bi pot, ki teče po parceli v lasti toženca, uporabljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Ali ima tožnica dostop do svoje parcele, za pravdo o obstoju stvarne služnosti ni pomembno, saj se sodišče v tem sporu ne ukvarja z možnostjo dostopa – nujno potjo.
Strah zaradi hospitalizacije in zdravstvenih posegov se odmerja znotraj odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnina za strah.
ZZK-1 člen 14, 14/3, 15.a, 15.a-4, 149, 149/1-1. SPZ člen 105, 105/1, 105/4, 112, 112/1.
etažna lastnina – posebni skupni del – povezanost lastnine na posameznem delu in solastnine na skupnih delih – vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo – vpis pridobitve pravice v korist vsakokratnega etažnega lastnika
V skladu z določbami SPZ, ki etažno lastnino definira kot lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, hkrati pa določa tudi neločljivo povezanost solastnine na skupnih delih z lastnino na posameznem delu in razpolaganje z etažno lastnino kot celoto, se pri skupnih delih v etažni lastnini v zemljiško knjigo ne vpisuje konkretne osebe, temveč se vpis glasi na vsakokratnega etažnega lastnika.
izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca - popravni sklep
Napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom lahko sodišče kadarkoli odpravi in o tem izda poseben sklep. Sodišče lahko popravi le očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, napaka pa se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev.
razširitev tožbe - umik predloga - obvestilo o umiku - predmet obravnavanja - odločanje o umaknjenem delu zahtevka - kršitev pravice do izjave - kontradiktornost postopka
Prvo sodišče je toženo stranko v dopisu z dne 27. 1. 2014 obvestilo, da je bil predlog za razširitev tožbe umaknjen - iz spisa smiselno izhaja, da zaradi neplačila sodne takse za razširjeni del zahtevka. Tožena stranka je tako utemeljeno sklepala, da razširitev tožbe ni predmet obravnavanja, prvo sodišče pa je kljub obvestilu o umiku tožbe v sodbi odločilo tudi o tem delu zahtevka. S tem je toženo stranko prikrajšalo za pravico do izjave in kontradiktornosti postopka glede razširjenega dela.
Iz podatkov spisa res izhaja, da je tožeča stranka tožbo umaknila z vlogo 15. 7. 2014, v kateri je navedla, da je bila njena terjatev v celoti poplačana. Prvostopenjsko sodišče je tako zmotno štelo, da je umik tožbe posledica neplačila sodne takse.
postopek za odpust obveznosti - pravna dobrota - ovire za odpust obveznosti - brezplačno razpolaganje s premoženjem - neznatno plačilo - darilna pogodba - vrednost podarjenega premoženja - nepremičnina, obremenjena s hipotekami - podarjanje s hipotekami obremenjenega premoženja - špekulativno ravnanje stečajnega dolžnika
Okoliščina, da je določena nepremičnina obremenjena s hipotekami, sama po sebi ne zmanjšuje njene vrednosti, pač pa pomeni zgolj to, da bo kupnina, pridobljena od prodaje teh nepremičnin, porabljena za plačilo hipotekarnih upnikov.
Tudi podarjanje s hipotekami obremenjenega premoženja je ovira za odpust obveznosti. Odpust obveznosti predstavlja pravno dobroto prezadolženemu dolžniku, vendar le pod pogojem, da dolžnik izkaže svojo vrednostno primernost za to dobroto; da se ni zadolževal lahkomiselno in da mu ni mogoče očitati špekulativnega ravnanja. Podarjanje nepremičnega premoženja znatne vrednosti ožjemu sorodniku v obdobju treh let pred uvedbo stečaja, ko je bila dolžnica že zadolžena, je po mnenju pritožbenega sodišča oceniti kot špekulativno ravnanje. Dolžnica se je na ta način znebila premoženja, s katerim bi lahko vsaj delno poplačala svoje upnike (pa četudi samo hipotekarne).
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083794
OZ člen 82, 82/2, 921, 943, 966. ZPP člen 253, 286.
pogodba o avtomobilskem zavarovanju (AO plus) – splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe – zvin vratne hrbtenice – medicinsko ugotovljena poškodba – razlaga spornih določil – zdravstveni zaplet (komplikacija) – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – ustno mnenje – ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev
Ker je tožnik utrpel zvin vratne hrbtenice, vendar pa pri tem ni bila medicinsko ugotovljena poškodba hrbteničnega skeleta ali premik med korpusi vretenc večji od treh milimetrov, do nevrološke komplikacije (pojav posttravmatskega torticollisa) pa je prišlo v posledici utrpelega zvina vratne hrbtenice in ne neodvisno od njega (če tožnik v nesreči ne bi utrpel zvina vratne hrbtenice, tudi do posttravmatskega torticollisa ne bi prišlo), po Splošnih pogojih ni krita niti škoda, ki je tožniku nastala zaradi te komplikacije.
ZFPPIPP člen 52, 52/2, 52/2-1, 52/2-1(1), 52/2-2. ZPP člen 17, 17/3.
osebni stečaj – krajevna pristojnost sodišča – stalno prebivališče dolžnika – ustalitev pristojnosti
Okoliščina, da dolžnik nima registriranega prebivališča v RS, še ne izključuje v celoti morebitno pristojnost prvostopenjskega sodišča za odločanje v tej zadevi. Relevantno je, ali so bile podane predpostavke za pristojnost prvostopenjskega sodišča ob vložitvi predloga upnika.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovorni razlog – obremenitev premoženja v stečajnem postopku – prevzem preživninske obveznosti
Iz stečajne mase je po 1. točki 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzet tudi znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost. V okviru tega, iz stečajne mase izločenega zneska, pa stečajni dolžnik s sredstvi prosto razpolaga. Le v primeru, če bi šlo za prevzeto obveznost, ki presega znesek, ki je izvzet iz stečajne mase, bi lahko šlo za kršitev 1. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP in s tem za utemeljen ugovorni razlog po 2. točki 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Položaj po 1. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, torej položaj trajnejše nelikvidnosti, nastopi takrat, ko podjetje v daljšem obdobju ni sposobno poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Da kratkoročna plačilna sposobnost doseže kriterij iz 1. točke prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, mora trajati daljše obdobje.
Dolžnik mora zato, da bi se izognil insolvenčnemu postopku, tako po določilih 238. člena ZFPPIPP, kot tudi po določilih tretjega odstavka 149. člena ZFPPIPP dokazati, da ni več insolventen. Insolventnost je mogoče odpraviti ne le z dokapitalizacijo oziroma prilivi svežega denarja, temveč tudi na druge načine, na primer z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno.
ZFPPIPP v prvem odstavku 14. člena ne določa, koliko časa mora trajati „daljše obdobje“, oziroma trenutka, ko dolžnik postane insolventen. Kriterij za presojo kratkoročne plačilne nesposobnosti, ki zato, ker traja „dalj časa“ preraste v trajnejšo nelikvidnost, pa po oceni pritožbenega sodišča ne sme biti strožji od kriterija določenega v domnevi iz prve alineje drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
sodni depozit – postopek sodnega depozita – prekluzija – neobvezen narok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepopolna vloga – kršitev pravice do izjave
Ker narok v postopku sodnega depozita ni obvezen, so smele stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze vse do izdaje izpodbijanega sklepa, do katere je prišlo več kot mesec dni po naroku. Poleg tega sodišče udeležencev postopka niti v pozivu z dne 6. 1. 2008, niti v vabilu na narok ni izrecno opozorilo, da bodo morali najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih drugih udeležencev (2. odstavek 286. člena in 6. odstavek 286.a člena ZPP). Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka ne smejo trpeti škodljivih posledic. Ker sodišče prve stopnje tega pogoja ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.