Istovetnost primerjanih zahtevkov se ne presoja po višini, pač pa predvsem po njuni podlagi, in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde.
Pritožbeno navajanje, da naj bi bila ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da tožniku nihče ni prerekal lastninske pravice, napačna zato, ker se je v letu 2001 v zemljiško knjigo vknjižil XY, ni prepričljivo. Bistvo (vsebina) lastninske pravice na stvari je v njeni uporabi (posesti), ki, kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, vsa dolga leta tožniku oziroma njegovim pravnim prednikom ni bila osporavana.
Ravnanje tožnice, ki je tožbo umaknila takoj, ko je ugotovila resnična pravno relevantna dejstva, katera njenega tožbenega zahtevka zoper peto toženko ne potrjujejo, je bilo ekonomično in v skladu s pošteno uporabo pravic, ki jih imajo stranke po ZPP. Tega na drugi strani ni mogoče trditi za peto toženko, ki je sama priznala, da je zavajala tako sodišče kot tožnico in torej ni govorila resnice ter pošteno uporabljala pravic, ki jih ima po ZPP.
Življenjsko nevzdržno je, da naj stranka, ki je bila s strani nasprotne stranke najprej namerno zavedena, da je vložila tožbo, kasneje tej isti stranki, ki je bila slaboverna, še krije stroške postopka samo zato, ker je sama ravnala v skladu z določbami ZPP in pošteno uporabljala pravice, ki jih ima v postopku, torej je umaknila tožbo takoj, ko so ji bila prezentirana resnična dejstva.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4.
začetek stečajnega postopka – vročanje sodnih pisanj – vročanje pravni osebi – vročanje subjektu vpisa v sodni register – kraj vročanja – poštni predal – vročanje v poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev
Dolžnik je imel v obdobju vročanja predloga za začetek stečajnega postopka, poziva naj na predlog odgovori in v času vročanja sklepa o začetku stečajnega postopka, s pošto sklenjen dogovor o uporabi poštnega predala, zato so se dolžniku vse pošiljke, naslovljene na naslov, kjer ima dolžnik sedež, vročale preko poštnega predala. Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP veljajo tudi v primeru vročanja pisanj v poštni predal, ki se nahaja v prostorih izvajalca poštnih storitev. Obvestila o sodnih pisanjih so bila dolžniku pravilno puščena v poštnem predalu, prav tako pa tudi sodna pisanja, ki jih dolžnik v 15 dnevnem roku ni dvignil. S tem so bila vsa navedna sodna pisanja dolžniku pravilno vročena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083217
ZJN člen 4, 4/6. OZ člen 631, 633, 642. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5, 5/3, 5/4.
Obveznega plačila naročnika podizvajalcu nista določala niti tedaj veljavni ZJN-2 niti Uredba kot njegov izvedbeni predpis. Z Uredbo so bili predpisani le pogoji in način izvedbe neposrednega plačila podizvajalcu, vključno s pogoji za domnevo, kdaj se šteje, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev podizvajalca. V vsakem primeru pa je smel podizvajalec terjati neposredno naročnika le, če so bili izpolnjeni tudi preostali pogoji iz 631. člena OZ. Obvezna neposredna plačila podizvajalcem so bila predpisana šele z ZJN-2B.
poroštvena pogodba – poroštvena izjava – oblika pogodbe
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Soglasje je lahko izraženo na različne načine – z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji, pri čemer mora biti izjava volje svobodna in resna. Sodišče prve stopnje upravičeno ni imelo pomislekov, da je tožeča stranka kot upnik k sklenitvi posamezne poroštvene pogodbe podala izjavo volje. To je storila najmanj s tem, ko je kot upnica akceptirala poroštvene izjave toženca.
Ker tožnica ni dokazala, da bi pot, ki teče po parceli v lasti toženca, uporabljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Ali ima tožnica dostop do svoje parcele, za pravdo o obstoju stvarne služnosti ni pomembno, saj se sodišče v tem sporu ne ukvarja z možnostjo dostopa – nujno potjo.
sodni depozit – postopek sodnega depozita – prekluzija – neobvezen narok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepopolna vloga – kršitev pravice do izjave
Ker narok v postopku sodnega depozita ni obvezen, so smele stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze vse do izdaje izpodbijanega sklepa, do katere je prišlo več kot mesec dni po naroku. Poleg tega sodišče udeležencev postopka niti v pozivu z dne 6. 1. 2008, niti v vabilu na narok ni izrecno opozorilo, da bodo morali najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih drugih udeležencev (2. odstavek 286. člena in 6. odstavek 286.a člena ZPP). Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka ne smejo trpeti škodljivih posledic. Ker sodišče prve stopnje tega pogoja ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
osebni stečaj – odpust obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor – ovire za odpust – prekomerno zadolževanje – ustavitev postopka – nadomestni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno kot odločilno izpostavilo, da bi dolžniku pred zadnjim dvigom gotovine, na dan 1. 10. 2013, moralo biti jasno, da novega kredita ne bo dobil, saj ga je banka že pred tem opozarjala na plačilo že zapadlih obveznosti.
postopek za določitev odškodnine - postopek, začet po uradni dolžnosti - stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine - odmera stroškov - višina odškodnine
V obravnavani zadevi se je začel postopek za določitev odškodnine po uradni dolžnosti na podlagi obvestila upravnega organa oziroma takratne skupščine občine in je tekel po določbah devetega poglavja ZNP. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka pravilno uporabilo materialnopravno izhodišče iz 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, pri tem pa se stroški odmerjajo od višine naložene odškodnine.
prvi narok za glavno obravnavo - izostanek z naroka - posledice izostanka z naroka - domneva umika tožbe- upravičen razlog za izostanek
Če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka, sodišče kljub predlogu strank, naj zadevo obravnava v njuni odsotnosti, šteje, da je tožba umaknjena, saj obravnava brez strank ni smiselna in je že pojmovno izključena.
Standard dolžnega ravnanja sodišča pri opozarjanju na potrebnost zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev je pri neuki stranki gotovo višji kot pri stranki, ki ima kvalificiranega pooblaščenca. Pri tej presoji je pomembna okoliščina, da sta pravdni stranski poslovna subjekta in da obravnavani posel izhaja iz njune poklicne dejavnosti.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – sklep o dopolnitvi – podaljšanje roka za dopolnitev nepopolne zahteve – procesna legitimacija za vložitev pritožbe
V skladu z določbo petega odstavka 221.f člena ZFPPIPP roka za dopolnitev nepopolne zahteve iz tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
javnost zemljiške knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov - lokalna skupnost - osebna privolitev posameznika
Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.
ZGD-1 člen 295, 390, 390/1, 390/1-1, 395, 397. ZGD člen 366, 440, 440/2.
sklep skupščine delniške družbe – ničnost – izpodbojnost – zakonito pooblastilo za sklic skupščine – razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – prenehanje upravičenja za izvrševanje poslovodnih funkcij na podlagi sklepa sodišča – učinek ex nunc – napoved izpodbijanja sklepov skupščine
Kasnejša razveljavitev sodnega imenovanja direktorja nima učinkov za nazaj, kar pomeni, da se ne šteje, da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.
Tožeča stranka je skupščino sama zapustila, zato, ker ni dosegla, da skupščina ne bi bila izvedena. Takšno, njeno lastno ravnanje pa ne pomeni, da je bilo tožeči stranki protipravno preprečeno, da bi prisostvovala na skupščini. Le tedaj, če bi ji bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini, napoved izpodbijanja ne bi predstavljala bistvene predpostavke materialnopravne narave za vložitev izpodbojne tožbe. Delničar (družbenik), ki je bil sicer pravilno vabljen na skupščino, vendar iz kakršnihkoli razlogov ni bil navzoč, ne more izpodbijati skupščinskih sklepov.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081503
ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/2.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – soprispevek delavca
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca s splošnimi navodili za opravljanje varnega dela. Delodajalec mora delavce ne samo seznaniti z ukrepi za varno delo, pač pa mora izvajanje teh ukrepov tudi nadzirati in sankcionirati.
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 261, 271, 271/1, 271/1-1. OZ člen 311, 429, 429/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - prevzem dolga - izpolnitev prevzemnika dolga - predhodni obstoj obveznosti prevzemnika dolga - višina terjatve - pobot - zaključni del transakcije - dogovor o nadomestni izpolnitvi
Presoja izpodbojnosti pravnega dejanja stečajnega dolžnika mora zajeti celoten sklop pravnih poslov, ki predstavljajo podlago za izpodbijano dejanje stečajnega dolžnika in se osredotoča na vprašanje, ali je bila posledica teh dejanj zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
S pogodbo o prevzemu dolga, ki je sklenjena med dolžnikom (stečajnim dolžnikom/tožečo stranko) in prevzemnikom (družbo pooblaščenko), v katero privoli upnik (tožena stranka) in s sklenitvijo katere stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti, stečajna masa še ni bila zmanjšana. Utemeljitev tožeče stranke, da je družba pooblaščenka s prevzemom dolga pridobila terjatev do tožeče stranke, pomeni le, da je bil prevzem dolga odplačen.
Izpolnitev prevzemnika dolga (družbe pooblaščenke) upniku (toženi stranki) privede do zmanjšanja stečajne mase šele, če prevzemnik dolga dolg sprejme zato, da se razbremeni obstoječe obveznosti do stečajnega dolžnika (tožeče stranke). Prevzem dolga je torej izpodbojen samo, če je bil stečajni dolžnik (tožeča stranka) predhodno že upnik prevzemnika dolga, saj je v takem primeru obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke preko prevzemnika dolga poravnana v celoti na račun drugih upnikov (stečajni dolžnik pa preko sledečega pobota s terjatvijo prevzemnika dolga izgubi terjatev do stečajne mase, ki bi sicer obstajala, če do prevzema dolga ne bi prišlo).
Pravno dejanje pobota je izpodbojno le skupaj z drugimi pravnimi dejanji v situacijah, kadar pobot predstavlja le drugi oziroma zaključni del transakcije, za vsemi dejanji skupaj pa se skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083224
ZNPosr člen 13, 13/2, 25, 25/4. OZ člen 247, 378, 846, 846/3.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - ničnost pogodbe - vzpostavitev stika - provizija - pogodbena kazen - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - previsoke provizije - ugovor znižanja posredniške provizije
Pogodbeno omejitev posredničine naloge pa je mogoče upoštevati v okviru zahteve za znižanje provizije.
Za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ ne zadostuje ugovor, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek.
Pritožnik k pritožbi ni priložil ugovora zoper plačilni nalog niti prošnje za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, o kateri govori v pritožbi. Ker pritožbeno sodišče tudi ob natančnem pregledu elektronskega spisa prvostopenjskega sodišča ni našlo te vloge, za katero pritožnik zatrjuje, da jo je vložil v spis znotraj roka za plačilo sodne takse, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik svojih trditev ni dokazal.
negatorna tožba – solastnina – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – razmerja med solastniki – pravica do zasebnosti
Medsebojno lastninskopravno varstvo solastnikov ni perfektno in absolutno, kar izhaja iz dejstva, da imajo solastniki stvar v solastnini in ne v izključni lastnini. Lastninskopravno varstvo enega solastnika proti drugemu sodišču nalaga tehtanje vseh okoliščin primera ter odločitev, ki bo, kolikor je to mogoče, upoštevala (so)lastninsko pravico obeh (ali več) solastnikov (pri solastnini gre po sami naravi za trk dveh solastninskih pravic, ki ju je treba ustavnoskladno uravnotežiti), predvsem pa je treba solastninsko pravico posameznika pretehtati tudi glede na druge ustavnopravno zajamčene pravice drugega.
Zgolj zato, ker tožnica nima več možnosti prehoda s svojega dela balkona na toženkin del (pred postavitvijo ograd je to možnost imela, je pa ni uporabljala), nima lastninskopravnega varstva po 100. členu SPZ. Postavljeni ogradi toženki nudita več zasebnosti v njenem stanovanju, zato je toženka ne le zaščitila svoj solastninski del, temveč predvsem svoji ustavni pravici do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, ravno to pa je primer, ko je po ustaljeni sodni praksi sodno varstvo solastnika proti drugemu solastniku mogoče odreči. Tudi sicer mora solastnik stvar uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, uporaba celotnega balkona pa bi presegala tožničin solastninski delež.