osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovorni razlog – obremenitev premoženja v stečajnem postopku – prevzem preživninske obveznosti
Iz stečajne mase je po 1. točki 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzet tudi znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost. V okviru tega, iz stečajne mase izločenega zneska, pa stečajni dolžnik s sredstvi prosto razpolaga. Le v primeru, če bi šlo za prevzeto obveznost, ki presega znesek, ki je izvzet iz stečajne mase, bi lahko šlo za kršitev 1. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP in s tem za utemeljen ugovorni razlog po 2. točki 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083216
OZ člen 86, 87, 274, 275, 346, 349, 807, 807/1, 837. ZPP člen 285. ZU člen 31, 32. ZDru-1 člen 37.
agencijska pogodba – ničnost – nasprotovanje temeljnim moralnim načelom – morala v smislu dobrih običajev – pogodba o posredovanju – pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – izpolnitveno ravnanje – vzpostavitev stika – subrogacija
Ugotovljena prepletenost vlog iste osebe v vsaki od pogodbenih strank daje ob drugih ugotovljenih okoliščinah dovolj trdno podlago za sklep, da je bila odločitev za pogodbo in njeno vsebino sprejeta pod odločilnim vplivom ene pogodbe strank. Nudenje pravnega varstva zahtevkom iz take pogodbe ne bi bilo v skladu s temeljnimi moralnimi načeli.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081503
ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/2.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – soprispevek delavca
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca s splošnimi navodili za opravljanje varnega dela. Delodajalec mora delavce ne samo seznaniti z ukrepi za varno delo, pač pa mora izvajanje teh ukrepov tudi nadzirati in sankcionirati.
Učinki obvestitve dolžnika so le v tem, da od trenutka, ko je seznanjen, lahko veljavno izpolni svojo obveznost samo novemu upniku, medtem ko brez obvestila lahko svoj dolg pravilno izpolni prvotnemu upniku oz. odstopniku.
Standard dolžnega ravnanja sodišča pri opozarjanju na potrebnost zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev je pri neuki stranki gotovo višji kot pri stranki, ki ima kvalificiranega pooblaščenca. Pri tej presoji je pomembna okoliščina, da sta pravdni stranski poslovna subjekta in da obravnavani posel izhaja iz njune poklicne dejavnosti.
pisna izjava priče – manjkajoča kopija osebnega dokumenta – nepopolni dokazni predlog – dopolnitev nepopolnega dokaznega predloga – poziv sodišča – kršitev pravice do izjave
Ker pisni izjavi priče ni bila priložena kopija osebnega dokumenta, je bila izjava nepopolna, sodišče pa tožeče stranke ni pozvalo, naj nepopolno izjavo dopolni. Postopanja sodišča prve stopnje, ki tožnici ni dalo možnosti, da nepopolni dokazni predlog dopolni in posledično doseže izvedbo dokaza z izjavo oziroma z zaslišanjem priče, kar bi lahko vplivalo na izid pravdnega postopka, pomeni kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/3, 70/5. ZNP člen 125, 125/1.
solastnina – delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev stvari – odlog delitve stvari – fizična delitev – civilna delitev – ustanovitev stvarne služnosti – časovna neprimernost delitve
Če solastniki solastnega razmerja ne želijo (več) ohranjati in se o delitvi ne morejo sporazumeti sami, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku. Pravica zahtevati delitev stvari je neodtuljiva pravica vsakega solastnika stvari, ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Uveljavi jo lahko kadarkoli, razen v neprimernem času. Razlog časovne neprimernosti je pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa glede na konkretne okoliščine posameznega primera, bodisi objektivne bodisi subjektivne. Vse morajo biti le prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem. Sodišče upošteva časovno neprimernost delitve le na ugovor solastnika. Tudi v tem primeru predloga za delitev ne more zavrniti. Delitev lahko zgolj odloži – skladno s 3. odstavkom 70. člena SPZ največ za tri leta.
postopek osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – nesorazmernost prevzetih obveznosti – poroštvo
Če je terjatev zavarovana s kvalitetnimi zavarovanji, porok s poroštveno izjavo praviloma ne ogrozi svojega premoženjskega položaja, ker s plačilom na podlagi solidarnega poroštva nanj preide terjatev do glavnega dolžnika z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). V skladu s pravili subrogacije za tisto, kar plača, dobi terjatev z vsemi jamstvi za njeno izpolnitev.
V izpodbijanem sklepu so ocenjene vse navedbe, ki jih je tožnica podala v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ostale okoliščine, na katere je opozorila v pritožbi, pa so nove in zaradi nezatrjevanja opravičljivih razlogov za ponovno navajanje neupoštevne.
NEPRAVDNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073675
ZGD-1 člen 50, 50-14, 52, 52/3, 512, 512/2, 513. ZPP člen 163, 163/7, 337, 337/1.
pravica družbenika do vpogleda v knjige in spise – nedovoljene pritožbene novote – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Zakon ne omejuje pravice družbenika do vpogleda v knjige in spise na tak način, da lahko le preko pooblaščenca ali pa skupaj z njim vpogleda v to dokumentacijo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor – ovire za odpust – prekomerno zadolževanje – ustavitev postopka – nadomestni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno kot odločilno izpostavilo, da bi dolžniku pred zadnjim dvigom gotovine, na dan 1. 10. 2013, moralo biti jasno, da novega kredita ne bo dobil, saj ga je banka že pred tem opozarjala na plačilo že zapadlih obveznosti.
V obravnavanem primeru ne gre za odstop od pogodbe pri prodaji na obroke tožeče stranke kot prodajalca, ali za njen zahtevek za plačilo preostale kupnine zaradi določenega števila že zapadlih obrokov, ampak le za plačilo že zapadlih (vseh) obrokov kupnine. Tožbeni zahtevek tožeče stranke torej ne predstavlja vtoževanja še preostale kupnine, to je nezapadlih obrokov po pogodbi na obroke, ampak izpolnitev obstoječe (nerazvezane) pogodbe na obroke. Materialnopravna podlaga za odločitev o takšnem zahtevku pa ni 52. člen ZVPot, ampak Pogodba o prodaji na obroke.
ZIZ člen 53, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 270, 270/1, 270/1-15, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/4.
sklep procesnega vodstva – sklep o postavitvi izvedenca – nedovoljena pritožba – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – prepoved informativnih dokazov – izjema od prepovedi informativnih dokazov – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Zoper sklep o postavitvi izvedenca ni pritožbe.
Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju s strani stranke predhodno zatrjevanih dejstev in ne more služiti neposrednemu izpodbijanju zatrjevanih dejstev nasprotne stranke niti ugotavljanju dejstev, ki jih stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, predhodno ni zatrejvala (t. i. informativni dokaz). Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je sicer po stališču novejše teorije v določenih primerih dopustna, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. Vsa dejstva, potrebna za ugotovitev višine dolga in postavitev ustreznih trditev, so razvidna iz same kreditne pogodbe in amortizacijskega načrta, ki je bil posredovan s strani upnika skupaj s pogodbo, zato ni mogoče šteti, da je bila višina upnikove terjatve zunaj dolžničinega zaznavnega območja, tako da teh dejstev ni poznala ali jih ni mogla spoznati (pa čeprav s pomočjo ustreznega strokovnjaka), niti ni dolžnica česa takega trdila v ugovoru.
Toženec je bil zakoniti zastopnik družbe in je bil vešč sklepanja pogodb. Sklicevanje, da prejetih dokumentov ni v celoti prebral in da mu je bila med njimi poroštvena izjava podtaknjena, ob tem, da sama kreditna pogodba, ki jo je podpisoval kot zakoniti zastopnik, predvideva njegovo poroštvo, ne more biti upoštevno.
ZIZ člen 76, 76/2, 107, 107/1, 107/2, 107/3. ZPP člen 343, 343/4.
ustavitev izvršbe - rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - poplačilo terjatve - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - sklep o rubežu terjatve - sklep o prenosu terjatve - načelo akcesornosti - zastavna pravica na terjatvi - predmet zavarovanja - zavarovana terjatev - sklep o izvršbi - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Ker je do ustavitve izvršbe prišlo zaradi prenehanja izterjevane terjatve s poplačilom, je s tem prenehala tudi upnikova zastavna pravica na dolžnikovi terjatvi do njegove dolžnice.
Razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča.
izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca - popravni sklep
Napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom lahko sodišče kadarkoli odpravi in o tem izda poseben sklep. Sodišče lahko popravi le očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, napaka pa se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083217
ZJN člen 4, 4/6. OZ člen 631, 633, 642. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5, 5/3, 5/4.
Obveznega plačila naročnika podizvajalcu nista določala niti tedaj veljavni ZJN-2 niti Uredba kot njegov izvedbeni predpis. Z Uredbo so bili predpisani le pogoji in način izvedbe neposrednega plačila podizvajalcu, vključno s pogoji za domnevo, kdaj se šteje, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev podizvajalca. V vsakem primeru pa je smel podizvajalec terjati neposredno naročnika le, če so bili izpolnjeni tudi preostali pogoji iz 631. člena OZ. Obvezna neposredna plačila podizvajalcem so bila predpisana šele z ZJN-2B.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - navedba v tožbi, da toženko zastopa odvetniška družba - vzrok zamude - vročitev pooblaščencu - dolžnost preveriti - skrbnost pri poslovanju - navezava stika z odvetnikom
Toženka bi morala po prejemu tožbe s pozivom na odgovor, v okviru svojega dolžnega ravnanja s povprečno skrbnostjo, preveriti pri odvetniški pisarni, ali je tudi ona prejela tožbo (s pozivom na odgovor v zakonskem roku). Toliko bolj bi morala tako ravnati tudi zato, ker se od toženke kot gospodarske družbe pričakuje večja skrbnost pri poslovanju, ker v pozivu sodišča za odgovor na tožbo ni bilo navedeno, da toženko kdo zastopa, ker je bila toženka v pozivu opozorjena na posledice zamude roka za odgovor na tožbo in ker za dolžno skrbno ravnanje po prejemu odgovora na tožbo (navezava stika z odvetnikom v zakonskem roku zaradi preverjanja njegovega prejema tožbe oziroma vložitve pravočasnega odgovora na tožbo) ni bil potreben noben poseben trud in miselni napor.