osebni stečaj – odpust obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor – ovire za odpust – prekomerno zadolževanje – ustavitev postopka – nadomestni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno kot odločilno izpostavilo, da bi dolžniku pred zadnjim dvigom gotovine, na dan 1. 10. 2013, moralo biti jasno, da novega kredita ne bo dobil, saj ga je banka že pred tem opozarjala na plačilo že zapadlih obveznosti.
sodni depozit – postopek sodnega depozita – prekluzija – neobvezen narok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepopolna vloga – kršitev pravice do izjave
Ker narok v postopku sodnega depozita ni obvezen, so smele stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze vse do izdaje izpodbijanega sklepa, do katere je prišlo več kot mesec dni po naroku. Poleg tega sodišče udeležencev postopka niti v pozivu z dne 6. 1. 2008, niti v vabilu na narok ni izrecno opozorilo, da bodo morali najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih drugih udeležencev (2. odstavek 286. člena in 6. odstavek 286.a člena ZPP). Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka ne smejo trpeti škodljivih posledic. Ker sodišče prve stopnje tega pogoja ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
ZIZ člen 53, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 270, 270/1, 270/1-15, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/4.
sklep procesnega vodstva – sklep o postavitvi izvedenca – nedovoljena pritožba – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – prepoved informativnih dokazov – izjema od prepovedi informativnih dokazov – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Zoper sklep o postavitvi izvedenca ni pritožbe.
Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju s strani stranke predhodno zatrjevanih dejstev in ne more služiti neposrednemu izpodbijanju zatrjevanih dejstev nasprotne stranke niti ugotavljanju dejstev, ki jih stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, predhodno ni zatrejvala (t. i. informativni dokaz). Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je sicer po stališču novejše teorije v določenih primerih dopustna, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. Vsa dejstva, potrebna za ugotovitev višine dolga in postavitev ustreznih trditev, so razvidna iz same kreditne pogodbe in amortizacijskega načrta, ki je bil posredovan s strani upnika skupaj s pogodbo, zato ni mogoče šteti, da je bila višina upnikove terjatve zunaj dolžničinega zaznavnega območja, tako da teh dejstev ni poznala ali jih ni mogla spoznati (pa čeprav s pomočjo ustreznega strokovnjaka), niti ni dolžnica česa takega trdila v ugovoru.
tožniška varščina – tuj državljan kot tožnik – premoženjsko stanje tožnika – izjeme
Prebivališče tujca, finančno stanje in ugled tujca so odločilni razlogi, na podlagi katerih sodišče Republike Južne Afrike odloči o utemeljenosti predloga za plačilo tožniške varščine. Smiselna uporaba 1. točke 1. odstavka 91. člena ZMZPP, ki določa, da toženec nima pravice zahtevati varščine za pravdne stroške, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine, nalaga sodišču v Republiki Sloveniji, da v primeru, če je tožnik državljan Republike Južne Afrike, ugotavlja razloge, zaradi katerih zahteva za plačilo varščine ni utemeljena, ker varščina ni potrebna, ker ne obstaja bojazen, da slovenski državljan v primeru, da v pravdi uspe, ne bi mogel doseči plačila pravdnih stroškov od tožnika oziroma bi bila uveljavitev te terjatve bistveno otežena. Stalno ali začasno bivališče tožnice v Sloveniji, njeno finančno stanje in premoženje v Sloveniji, so lahko razlogi, na podlagi katerih izjemoma kot tuja državljanka ne bo dolžna plačati varščine, kot to določa 1. odstavek 90. člena ZMZPP, če bodo navedene okoliščine zagotavljale realno možnost plačila terjatve toženke za pravdne stroške, če bo v pravdi uspela.
V obravnavanem primeru ne gre za odstop od pogodbe pri prodaji na obroke tožeče stranke kot prodajalca, ali za njen zahtevek za plačilo preostale kupnine zaradi določenega števila že zapadlih obrokov, ampak le za plačilo že zapadlih (vseh) obrokov kupnine. Tožbeni zahtevek tožeče stranke torej ne predstavlja vtoževanja še preostale kupnine, to je nezapadlih obrokov po pogodbi na obroke, ampak izpolnitev obstoječe (nerazvezane) pogodbe na obroke. Materialnopravna podlaga za odločitev o takšnem zahtevku pa ni 52. člen ZVPot, ampak Pogodba o prodaji na obroke.
negatorna tožba – solastnina – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – razmerja med solastniki – pravica do zasebnosti
Medsebojno lastninskopravno varstvo solastnikov ni perfektno in absolutno, kar izhaja iz dejstva, da imajo solastniki stvar v solastnini in ne v izključni lastnini. Lastninskopravno varstvo enega solastnika proti drugemu sodišču nalaga tehtanje vseh okoliščin primera ter odločitev, ki bo, kolikor je to mogoče, upoštevala (so)lastninsko pravico obeh (ali več) solastnikov (pri solastnini gre po sami naravi za trk dveh solastninskih pravic, ki ju je treba ustavnoskladno uravnotežiti), predvsem pa je treba solastninsko pravico posameznika pretehtati tudi glede na druge ustavnopravno zajamčene pravice drugega.
Zgolj zato, ker tožnica nima več možnosti prehoda s svojega dela balkona na toženkin del (pred postavitvijo ograd je to možnost imela, je pa ni uporabljala), nima lastninskopravnega varstva po 100. členu SPZ. Postavljeni ogradi toženki nudita več zasebnosti v njenem stanovanju, zato je toženka ne le zaščitila svoj solastninski del, temveč predvsem svoji ustavni pravici do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, ravno to pa je primer, ko je po ustaljeni sodni praksi sodno varstvo solastnika proti drugemu solastniku mogoče odreči. Tudi sicer mora solastnik stvar uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, uporaba celotnega balkona pa bi presegala tožničin solastninski delež.
Standard dolžnega ravnanja sodišča pri opozarjanju na potrebnost zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev je pri neuki stranki gotovo višji kot pri stranki, ki ima kvalificiranega pooblaščenca. Pri tej presoji je pomembna okoliščina, da sta pravdni stranski poslovna subjekta in da obravnavani posel izhaja iz njune poklicne dejavnosti.
ZZK-1 člen 14, 14/3, 15.a, 15.a-4, 149, 149/1-1. SPZ člen 105, 105/1, 105/4, 112, 112/1.
etažna lastnina – posebni skupni del – povezanost lastnine na posameznem delu in solastnine na skupnih delih – vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo – vpis pridobitve pravice v korist vsakokratnega etažnega lastnika
V skladu z določbami SPZ, ki etažno lastnino definira kot lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, hkrati pa določa tudi neločljivo povezanost solastnine na skupnih delih z lastnino na posameznem delu in razpolaganje z etažno lastnino kot celoto, se pri skupnih delih v etažni lastnini v zemljiško knjigo ne vpisuje konkretne osebe, temveč se vpis glasi na vsakokratnega etažnega lastnika.
Strah zaradi hospitalizacije in zdravstvenih posegov se odmerja znotraj odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnina za strah.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083216
OZ člen 86, 87, 274, 275, 346, 349, 807, 807/1, 837. ZPP člen 285. ZU člen 31, 32. ZDru-1 člen 37.
agencijska pogodba – ničnost – nasprotovanje temeljnim moralnim načelom – morala v smislu dobrih običajev – pogodba o posredovanju – pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – izpolnitveno ravnanje – vzpostavitev stika – subrogacija
Ugotovljena prepletenost vlog iste osebe v vsaki od pogodbenih strank daje ob drugih ugotovljenih okoliščinah dovolj trdno podlago za sklep, da je bila odločitev za pogodbo in njeno vsebino sprejeta pod odločilnim vplivom ene pogodbe strank. Nudenje pravnega varstva zahtevkom iz take pogodbe ne bi bilo v skladu s temeljnimi moralnimi načeli.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega nadzora v zaporu – varnost obsojencev – povrnitev škode zaradi napada na zapornika – protipravno ravnanje
Pravosodna policista sta ustrezno ukrepala in škodnega dogodka nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Tožnika so premestili na prvi oddelek kot osebo ogroženo s strani drugih. Na njegov alarm sta se pravosodna policista takoj odzvala. Soobsojenec A. je, kljub njuni prisotnosti, tožnika iznenada udaril.
dokazna presoja - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov - upravičeni razlogi - obrazložitev zavrnilnega sklepa - seznanitev z vsebinskimi razlogi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravočasnost grajanja zavrnitve dokaznih predlogov - zaslišanje strank - pravilo o obojestranskem zaslišanju - enako varstvo pravic - procesno ravnotežje med strankama - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v postopku
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Dokaz z zaslišanjem strank se namreč izvede tako, da se zasliši obe stranki; tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank je mogoče strniti v tri skupine: 1. primeri, ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. primeri, ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. primeri, ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati.
Kršitev pravila o obojestranskem zaslišanju je lahko relativna ali absolutna bistvena kršitev postopka – odvisno od tega, katera stranka je ta dokaz predlagala. Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza (ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku), to je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V vsakem primeru mora biti odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075630
ZPSPP člen 14, 15.
najemna pogodba – poslovni prostor – odstop od pogodbe – razlog za odstop od pogodbe
ZPSPP daje najemniku možnost, da ima v primeru, če najemodajalec ne izroči najemniku poslovnega prostora v takem stanju, v kakršnem bi ga moral po pogodbi izročiti, poleg ostalega tudi pravico, da odstopi od pogodbe.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063207
ZZavar člen 219, 219/1, 219/2, 219/3, 224, 224/1, 224/2. OZ člen 12, 51, 51/1, 837, 846, 847, 849, 849/1.
pogodba o zavarovalnem posredovanju - odpoved pogodbe - sklenitev zavarovalne pogodbe - provizija za posredovanje pri sklepanju zavarovanj - pravni temelj - relativnost obligacijskega razmerja - pravica do plačila - odplačna narava posredniške pogodbe - zavezanec za plačilo - naročitelj - obličnost pogodbe - dospelost plačila provizije - neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice - poslovni običaji - tuja poslovna praksa
224. člen ZZavar ne daje podlage za sklep, da obstaja neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice glede plačila provizije, ko se z zavarovalcem ne dogovori ničesar. Pričetek veljavnosti zavarovalne pogodbe in odsotnost dogovora med zavarovalcem in zavarovalnim posrednikom nista tisti pravni dejstvi, ki bi predstavljali pravni temelj nastanka obveznosti zavarovalnice, da zavarovalnemu posredniku plača provizijo.
Zavarovalni posrednik se v odsotnosti svojega dogovora z zavarovalnico glede plačila provizije ne more naslanjati na pravice in obveznosti, kot izhajajo iz pogodbe med zavarovalcem in zavarovalnico, saj slednja ureja le njuno medsebojno razmerje.
Neutemeljeno je sklicevanje na tujo poslovno prakso, v kolikor stranka ne uspe utemeljiti, da so se enaki običaji uveljavili (ustalili) tudi na območju, na katerem sama deluje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063197
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273, 276, 277, 277/2.
odstop od pogodbe – razlogi za odstop od pogodbe – zavarovanje nedenarne terjatve – začasna odredba – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja upnikove terjatve – hujše neugodne posledice – podatek o letnih prihodkih – finančno stanje upnika – izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe – opravičenje začasne odredbe – prepoved izplačila iz bančne garancije – preprečitev unovčenja bančne garancije – tožba za upravičenje prepovedi unovčenja bančne garancije – vrste začasnih odredb – potreba za izdajo več vrst odredb – argumentum a contrario
Razlogi za odstop od pogodbe ne morejo temeljiti na dejanskem stanju, ki je bilo znano strankama pred sklenitvijo aneksa.
S prepovedjo dolžnikovemu dolžniku izplačati kakršenkoli znesek iz naslova unovčenje bančne garancije, je dolžniku onemogočeno, da bi bančno garancijo poskušal ponovno unovčiti. Zato ni treba dolžniku naložiti, da je dolžan takoj umakniti svoj zahtevek in da se mu začasno prepove podati kakršenkoli zahtevek za unovčitev bančne garancije.
Res je sicer mogoče predlagati sodišču, da izda več vrst začasnih odredb, ki niso taksativno naštete v 273. členu ZIZ. Vendar, če to ni potrebno, večih začasnih odredb ni treba izdati (argumentum a contrario).
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v odgovor nasprotni stranki – pravica do izjave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – vročitev s fikcijo – obvestilo o prispelem pisanju – vročitev obvestila o prispelem pisanju – nastop fikcije vročitve
Sodišče upniku z opustitvijo vročitve dolžničine vloge, ki jo je obravnavalo (tudi) kot potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ni zagotovilo pravice do izjave in mu zato ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Za ugotovitev pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi s fikcijo je odločilna pravilnost vročitve obvestila o neuspešnem poskusu vročitve, ki ga je treba pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja, in v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Vročitev se namreč šteje za opravljeno, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh od prejema navedenega obvestila, z iztekom 15. dne od dne prejema obvestila.
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/3, 70/5. ZNP člen 125, 125/1.
solastnina – delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev stvari – odlog delitve stvari – fizična delitev – civilna delitev – ustanovitev stvarne služnosti – časovna neprimernost delitve
Če solastniki solastnega razmerja ne želijo (več) ohranjati in se o delitvi ne morejo sporazumeti sami, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku. Pravica zahtevati delitev stvari je neodtuljiva pravica vsakega solastnika stvari, ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Uveljavi jo lahko kadarkoli, razen v neprimernem času. Razlog časovne neprimernosti je pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa glede na konkretne okoliščine posameznega primera, bodisi objektivne bodisi subjektivne. Vse morajo biti le prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem. Sodišče upošteva časovno neprimernost delitve le na ugovor solastnika. Tudi v tem primeru predloga za delitev ne more zavrniti. Delitev lahko zgolj odloži – skladno s 3. odstavkom 70. člena SPZ največ za tri leta.
postopek osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – nesorazmernost prevzetih obveznosti – poroštvo
Če je terjatev zavarovana s kvalitetnimi zavarovanji, porok s poroštveno izjavo praviloma ne ogrozi svojega premoženjskega položaja, ker s plačilom na podlagi solidarnega poroštva nanj preide terjatev do glavnega dolžnika z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). V skladu s pravili subrogacije za tisto, kar plača, dobi terjatev z vsemi jamstvi za njeno izpolnitev.
V izpodbijanem sklepu so ocenjene vse navedbe, ki jih je tožnica podala v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ostale okoliščine, na katere je opozorila v pritožbi, pa so nove in zaradi nezatrjevanja opravičljivih razlogov za ponovno navajanje neupoštevne.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem razmerju je urejena meja z mejo, ki jo je pokazala predlagateljica, oziroma mejami, ki so jih vsak za svojo nepremičnino pokazali nasprotni udeleženci. V skici terenskega ogleda so uporabljene drugačne oznake kot v skici sodne določitve meje, ki je sestavni del sklepa, iz obrazložitve pa ni razvidno, v kakšnem razmerju so posamezne točke iz sklice terenskega ogleda in točke, s katerimi je opredeljena urejena meja. Ker v sklepu ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost odločitve, je podana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.