ZIZ člen 53, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 270, 270/1, 270/1-15, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/4.
sklep procesnega vodstva – sklep o postavitvi izvedenca – nedovoljena pritožba – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – prepoved informativnih dokazov – izjema od prepovedi informativnih dokazov – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Zoper sklep o postavitvi izvedenca ni pritožbe.
Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju s strani stranke predhodno zatrjevanih dejstev in ne more služiti neposrednemu izpodbijanju zatrjevanih dejstev nasprotne stranke niti ugotavljanju dejstev, ki jih stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, predhodno ni zatrejvala (t. i. informativni dokaz). Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je sicer po stališču novejše teorije v določenih primerih dopustna, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. Vsa dejstva, potrebna za ugotovitev višine dolga in postavitev ustreznih trditev, so razvidna iz same kreditne pogodbe in amortizacijskega načrta, ki je bil posredovan s strani upnika skupaj s pogodbo, zato ni mogoče šteti, da je bila višina upnikove terjatve zunaj dolžničinega zaznavnega območja, tako da teh dejstev ni poznala ali jih ni mogla spoznati (pa čeprav s pomočjo ustreznega strokovnjaka), niti ni dolžnica česa takega trdila v ugovoru.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – dokazni standard – trditve
Tožeča stranka ni zatrjevala, katera so tista ravnanja tožene stranke, ki onemogočajo oziroma otežujejo izvršbo, temveč je opisovala le objektivno stanje tožene stranke (slabo finančno stanje, možnost stečaja, ipd.).
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovorni razlog – obremenitev premoženja v stečajnem postopku – prevzem preživninske obveznosti
Iz stečajne mase je po 1. točki 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzet tudi znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost. V okviru tega, iz stečajne mase izločenega zneska, pa stečajni dolžnik s sredstvi prosto razpolaga. Le v primeru, če bi šlo za prevzeto obveznost, ki presega znesek, ki je izvzet iz stečajne mase, bi lahko šlo za kršitev 1. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP in s tem za utemeljen ugovorni razlog po 2. točki 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063197
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273, 276, 277, 277/2.
odstop od pogodbe – razlogi za odstop od pogodbe – zavarovanje nedenarne terjatve – začasna odredba – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja upnikove terjatve – hujše neugodne posledice – podatek o letnih prihodkih – finančno stanje upnika – izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe – opravičenje začasne odredbe – prepoved izplačila iz bančne garancije – preprečitev unovčenja bančne garancije – tožba za upravičenje prepovedi unovčenja bančne garancije – vrste začasnih odredb – potreba za izdajo več vrst odredb – argumentum a contrario
Razlogi za odstop od pogodbe ne morejo temeljiti na dejanskem stanju, ki je bilo znano strankama pred sklenitvijo aneksa.
S prepovedjo dolžnikovemu dolžniku izplačati kakršenkoli znesek iz naslova unovčenje bančne garancije, je dolžniku onemogočeno, da bi bančno garancijo poskušal ponovno unovčiti. Zato ni treba dolžniku naložiti, da je dolžan takoj umakniti svoj zahtevek in da se mu začasno prepove podati kakršenkoli zahtevek za unovčitev bančne garancije.
Res je sicer mogoče predlagati sodišču, da izda več vrst začasnih odredb, ki niso taksativno naštete v 273. členu ZIZ. Vendar, če to ni potrebno, večih začasnih odredb ni treba izdati (argumentum a contrario).
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v odgovor nasprotni stranki – pravica do izjave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – vročitev s fikcijo – obvestilo o prispelem pisanju – vročitev obvestila o prispelem pisanju – nastop fikcije vročitve
Sodišče upniku z opustitvijo vročitve dolžničine vloge, ki jo je obravnavalo (tudi) kot potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ni zagotovilo pravice do izjave in mu zato ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Za ugotovitev pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi s fikcijo je odločilna pravilnost vročitve obvestila o neuspešnem poskusu vročitve, ki ga je treba pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja, in v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Vročitev se namreč šteje za opravljeno, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh od prejema navedenega obvestila, z iztekom 15. dne od dne prejema obvestila.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063207
ZZavar člen 219, 219/1, 219/2, 219/3, 224, 224/1, 224/2. OZ člen 12, 51, 51/1, 837, 846, 847, 849, 849/1.
pogodba o zavarovalnem posredovanju - odpoved pogodbe - sklenitev zavarovalne pogodbe - provizija za posredovanje pri sklepanju zavarovanj - pravni temelj - relativnost obligacijskega razmerja - pravica do plačila - odplačna narava posredniške pogodbe - zavezanec za plačilo - naročitelj - obličnost pogodbe - dospelost plačila provizije - neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice - poslovni običaji - tuja poslovna praksa
224. člen ZZavar ne daje podlage za sklep, da obstaja neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice glede plačila provizije, ko se z zavarovalcem ne dogovori ničesar. Pričetek veljavnosti zavarovalne pogodbe in odsotnost dogovora med zavarovalcem in zavarovalnim posrednikom nista tisti pravni dejstvi, ki bi predstavljali pravni temelj nastanka obveznosti zavarovalnice, da zavarovalnemu posredniku plača provizijo.
Zavarovalni posrednik se v odsotnosti svojega dogovora z zavarovalnico glede plačila provizije ne more naslanjati na pravice in obveznosti, kot izhajajo iz pogodbe med zavarovalcem in zavarovalnico, saj slednja ureja le njuno medsebojno razmerje.
Neutemeljeno je sklicevanje na tujo poslovno prakso, v kolikor stranka ne uspe utemeljiti, da so se enaki običaji uveljavili (ustalili) tudi na območju, na katerem sama deluje.
ZIZ člen 76, 76/2, 105, 105/1, 107, 107/1, 120, 120/1.
ustavitev izvršbe - rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - poplačilo terjatve - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - sklep o rubežu terjatve - sklep o prenosu terjatve - sklep o izvršbi - prenos terjatve v izterjavo
Če je dolžnik menil, da sta bila rubež in prenos njegove terjatve v izterjavo upniku dovoljena oz. opravljena v prevelikem obsegu, bi moral takšno nepravilnost uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (kot sklep o rubežu) oz. v pritožbi zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo.
Razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081511
URS člen 26. ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZGD-1 člen 263. ZZK-1 člen 132.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – predpostavke odškodninske odgovornosti – izvršba na nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice dolžnika po uradni dolžnosti – ravnanje oškodovanca kot nasprotnega udeleženca zemljiškoknjižnega postopka – standard profesionalne skrbnosti – opustitev vložitve pravnih sredstev – pretrganje vzročne zveze – vzročna zveza
Namen pravnega reda je, da se v primeru spora o pravici ali pravnemu razmerju ta spor čim prej reši z odločbo državnega organa, ki naj odstrani vsak dvom o medsebojnih pravicah in obveznostih. Za učvrstitev tega namena je uveljavljen institut pravnomočnosti, ki v sistemu pravnih vrednot prevladuje nad zakonitostjo, saj je temelj pravne varnosti. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da naj se spor dokončno reši in se ta razrešitev ne postavlja več pod vprašaj, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine z zatrjevanjem nepravilnega odločanja toženo stranko postavila v položaj, da naj se ekskulpira. Pravica do povračila škode po 26. členu Ustave RS je namreč sekundarno varstvo pred protipravnim ravnanjem državnih organov. Morebitni sanaciji nepravilnega odločanja sodišč je zato namenjen sistem pravnih sredstev.
Toženec je bil zakoniti zastopnik družbe in je bil vešč sklepanja pogodb. Sklicevanje, da prejetih dokumentov ni v celoti prebral in da mu je bila med njimi poroštvena izjava podtaknjena, ob tem, da sama kreditna pogodba, ki jo je podpisoval kot zakoniti zastopnik, predvideva njegovo poroštvo, ne more biti upoštevno.
V obravnavanem primeru ne gre za odstop od pogodbe pri prodaji na obroke tožeče stranke kot prodajalca, ali za njen zahtevek za plačilo preostale kupnine zaradi določenega števila že zapadlih obrokov, ampak le za plačilo že zapadlih (vseh) obrokov kupnine. Tožbeni zahtevek tožeče stranke torej ne predstavlja vtoževanja še preostale kupnine, to je nezapadlih obrokov po pogodbi na obroke, ampak izpolnitev obstoječe (nerazvezane) pogodbe na obroke. Materialnopravna podlaga za odločitev o takšnem zahtevku pa ni 52. člen ZVPot, ampak Pogodba o prodaji na obroke.
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/3, 70/5. ZNP člen 125, 125/1.
solastnina – delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev stvari – odlog delitve stvari – fizična delitev – civilna delitev – ustanovitev stvarne služnosti – časovna neprimernost delitve
Če solastniki solastnega razmerja ne želijo (več) ohranjati in se o delitvi ne morejo sporazumeti sami, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku. Pravica zahtevati delitev stvari je neodtuljiva pravica vsakega solastnika stvari, ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Uveljavi jo lahko kadarkoli, razen v neprimernem času. Razlog časovne neprimernosti je pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa glede na konkretne okoliščine posameznega primera, bodisi objektivne bodisi subjektivne. Vse morajo biti le prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem. Sodišče upošteva časovno neprimernost delitve le na ugovor solastnika. Tudi v tem primeru predloga za delitev ne more zavrniti. Delitev lahko zgolj odloži – skladno s 3. odstavkom 70. člena SPZ največ za tri leta.
postopek osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – nesorazmernost prevzetih obveznosti – poroštvo
Če je terjatev zavarovana s kvalitetnimi zavarovanji, porok s poroštveno izjavo praviloma ne ogrozi svojega premoženjskega položaja, ker s plačilom na podlagi solidarnega poroštva nanj preide terjatev do glavnega dolžnika z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). V skladu s pravili subrogacije za tisto, kar plača, dobi terjatev z vsemi jamstvi za njeno izpolnitev.
V izpodbijanem sklepu so ocenjene vse navedbe, ki jih je tožnica podala v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ostale okoliščine, na katere je opozorila v pritožbi, pa so nove in zaradi nezatrjevanja opravičljivih razlogov za ponovno navajanje neupoštevne.
OZ člen 3, 271, 271/3, 564, 564/1, 565, 566. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku – osebna izpolnitev prevzemnika – izpolnitev preko tretjih oseb – odsvojitev nepremičnine – stvarno breme – neizvedba dokaza
Za preužitkarja je bistveno, da si z odsvojitvijo svojega premoženja v bodoče zagotovi socialno varnost in preživljanje oz. zagotovi dosmrtno preživljanje v enaki kvaliteti kot pred sklenitvijo pogodbe. Ni pa bistvena za preužitkarja osebna izpolnitev s strani prevzemnika, ki se kaže v njegovih realnih dejanjih. Povedano velja, če ni bila s pogodbo izrecno dogovorjena osebna izpolnitev.
povrnitev stroškov postopka – pravdni stroški – povod za tožbo
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik tožbo v tej zadevi vložil, ne da bi toženko pred tem pozval, da vprašanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem izvensodno uredita, in da toženka tudi sicer nikoli ni nasprotovala temu, da je stanovanjska hiša skupno premoženje in da je delež tožnika na tem premoženju 1/2, so pa med pravdnima strankama ves čas bila nesoglasja glede načina njegove delitve, pritožbeno sodišče pritrjuje tudi zaključku, da toženka povoda za tožbo ni dala.
Če ni v zakonu predpisana katera od izključnih posebnih krajevnih pristojnosti, je treba tožbo vložiti pri sodišču splošne krajevne pristojnosti za toženo stranko, kar je v primeru tožbe proti fizični osebi praviloma sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
negatorna tožba – solastnina – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – razmerja med solastniki – pravica do zasebnosti
Medsebojno lastninskopravno varstvo solastnikov ni perfektno in absolutno, kar izhaja iz dejstva, da imajo solastniki stvar v solastnini in ne v izključni lastnini. Lastninskopravno varstvo enega solastnika proti drugemu sodišču nalaga tehtanje vseh okoliščin primera ter odločitev, ki bo, kolikor je to mogoče, upoštevala (so)lastninsko pravico obeh (ali več) solastnikov (pri solastnini gre po sami naravi za trk dveh solastninskih pravic, ki ju je treba ustavnoskladno uravnotežiti), predvsem pa je treba solastninsko pravico posameznika pretehtati tudi glede na druge ustavnopravno zajamčene pravice drugega.
Zgolj zato, ker tožnica nima več možnosti prehoda s svojega dela balkona na toženkin del (pred postavitvijo ograd je to možnost imela, je pa ni uporabljala), nima lastninskopravnega varstva po 100. členu SPZ. Postavljeni ogradi toženki nudita več zasebnosti v njenem stanovanju, zato je toženka ne le zaščitila svoj solastninski del, temveč predvsem svoji ustavni pravici do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, ravno to pa je primer, ko je po ustaljeni sodni praksi sodno varstvo solastnika proti drugemu solastniku mogoče odreči. Tudi sicer mora solastnik stvar uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, uporaba celotnega balkona pa bi presegala tožničin solastninski delež.
tožniška varščina – tuj državljan kot tožnik – premoženjsko stanje tožnika – izjeme
Prebivališče tujca, finančno stanje in ugled tujca so odločilni razlogi, na podlagi katerih sodišče Republike Južne Afrike odloči o utemeljenosti predloga za plačilo tožniške varščine. Smiselna uporaba 1. točke 1. odstavka 91. člena ZMZPP, ki določa, da toženec nima pravice zahtevati varščine za pravdne stroške, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine, nalaga sodišču v Republiki Sloveniji, da v primeru, če je tožnik državljan Republike Južne Afrike, ugotavlja razloge, zaradi katerih zahteva za plačilo varščine ni utemeljena, ker varščina ni potrebna, ker ne obstaja bojazen, da slovenski državljan v primeru, da v pravdi uspe, ne bi mogel doseči plačila pravdnih stroškov od tožnika oziroma bi bila uveljavitev te terjatve bistveno otežena. Stalno ali začasno bivališče tožnice v Sloveniji, njeno finančno stanje in premoženje v Sloveniji, so lahko razlogi, na podlagi katerih izjemoma kot tuja državljanka ne bo dolžna plačati varščine, kot to določa 1. odstavek 90. člena ZMZPP, če bodo navedene okoliščine zagotavljale realno možnost plačila terjatve toženke za pravdne stroške, če bo v pravdi uspela.
Strah zaradi hospitalizacije in zdravstvenih posegov se odmerja znotraj odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnina za strah.
ZZK-1 člen 14, 14/3, 15.a, 15.a-4, 149, 149/1-1. SPZ člen 105, 105/1, 105/4, 112, 112/1.
etažna lastnina – posebni skupni del – povezanost lastnine na posameznem delu in solastnine na skupnih delih – vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo – vpis pridobitve pravice v korist vsakokratnega etažnega lastnika
V skladu z določbami SPZ, ki etažno lastnino definira kot lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, hkrati pa določa tudi neločljivo povezanost solastnine na skupnih delih z lastnino na posameznem delu in razpolaganje z etažno lastnino kot celoto, se pri skupnih delih v etažni lastnini v zemljiško knjigo ne vpisuje konkretne osebe, temveč se vpis glasi na vsakokratnega etažnega lastnika.