ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZFPPIPP člen 14. ZJSRS člen 16, 16/1, 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Drugi odstavek 24. člena ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožniku je delovno razmerje pri delodajalcu A d. o. o. - v stečaju prenehalo dne 3. 8. 2012 na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika (iz razlogov na strani delodajalca). Tožnik je zahtevo za priznanje pravic na Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS vložil šele 19. 3. 2013, kar je več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je Javni jamstveni in preživninski sklad RS tožnikovo zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgel kot prepozno. Tožnik tudi sicer ne more pridobiti pravic po ZJSRS zato, ker mu je delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal sam in ne zaradi insolventnosti delodajalca. Prvi odstavek 16. člena ZJSRS namreč določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca.
ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 88, 88/1, 88/2, 88/3, 88/4, 88/5, 88/6, 200, 200/3. ZDR člen 87, 87/1, 87/2, 87/3. ZPSto-2 člen 41, 41/5. URS člen 22, 23.
zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo - zamuda roka - vročitev
Tožnica je bila 23. 7. 2013 obveščena o poštni pošiljki (redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ko je bil opravljen poskus vročitve. V skladu s 4. odstavkom 88. člena ZDR-1 se šteje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena po poteku 8 dni od poskusa vročitve, to je 1. 8. 2013. Rok 30 dni za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. odstavku 200. člena ZDR-1 je pričel teči naslednji dan po vročitvi, in sicer 2. 8. 2013 ter se je iztekel 31. 8. 2013. Tožnica je tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložila dne 6. 9. 2013, kar je po poteku 30 dnevnega roka, določenega v 3. odstavku 200. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (274. člen ZPP).
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ocena izvedenih dokazov
Bistvene okoliščine primera so pravilno in v celoti ugotovljene, sprejeti zaključki pa tudi dovolj prepričljivo obrazloženi tako, da jih nasprotna pritožbena izvajanja niso uspela ovreči. Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je sodišče prve stopnje vse izvedene relevantne dokaze, tako tiste, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi tiste, ki so mu v korist, ustrezno kritično analiziralo, skladno z določbo drugega odstavka 355. člena ZKP, in v razlogih izpodbijane sodbe tudi dovolj obrazložilo, zakaj šteje, da je na obdolženca naslovljen očitek dokazan.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006327
ZKP člen 39, 39/1-6, 327, 355, 355/2, 371, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - nepristranskost - zaslišanje priče v nenavzočnosti obdolženca - začasna odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izločitev iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je mogoče zahtevati med glavno obravnavo le, če je ta razlog nastal po začetku glavne obravnave, če je bil podan že prej, pa le, če stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan. V obravnavani zadevi zagovornik utemeljuje predlog z navedbo, da je sodnik ugodil predlogu obsojenega za alternativno izvršitev kazni zapora po predhodnem strinjanju ODT. Takšnega ravnanja sodnika ni moč povezati s pomanjkanjem videza nepristranskosti sodnika. Sodišče prve stopnje je obsojencu izreklo zaporno kazen v trajanju, kot je v primeru priznanja krivde predlagala državna tožilka, prav tako sodišče ni prestopilo okvira pristojnosti glede ugoditve predlogu obsojenega za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist.
Pomembno je, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe 19. 7. 2011 samostojna podjetnica (saj se je sama tako označila). Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane po 3. odstavku 17. člena ZPP sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej.
V individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi se v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZOdvT vrednost predmeta določi izključno po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade, zato se znesek odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR pri določitvi vrednosti predmeta spora ne upošteva.
ZDR-1 člen 30, 30/1, 200, 200/1, 200/2, 200/5. ZPP člen 314.
zavrženje tožbe - neizbira kandidata - sodno varstvo - rok - zamuda roka
Po 5. odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tožnik ni ravnal po navedeni zakonski določbi, temveč je vložil pritožbo pri toženi stranki. Zmotno je tožnikovo stališče, da je s tem izbral drugo pot uveljavljanja pravic in da bi sodišče moralo upoštevati roke, določene v 1. in 2. odstavku 200. člena ZDR-1. Ker tožnik sodnega varstva zoper sklep o neizbiri ni uveljavljal v roku iz 5. odstavka 200. člena ZDR, je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na izbiro kanidata, pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082024
ZPP člen 80, 205, 205/3, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 12.
oprostitev plačila sodnih taks – izbris pravne osebe – vročitev sklepa pooblaščencem izbrisane družbe – prekinitev postopka – povabilo k prevzemu postopka – kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks subjekt, ki v času izdaje sklepa ni več obstajal in sklep vročalo pooblaščencem, katerim je pooblastilo prenehalo, kar so sodišče obvestili. Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev načela kontradiktornosti, ker je predlog za oprostitev zavrnilo, ne da bi postopek prekinilo in pravnega naslednika upnika pozvalo k prevzemu postopka in mu vročilo sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-2(2), 14/2-2(3), 15, 136, 213, 213/1, 214, 214/1, 221m. ZPP člen 8, 243.
predlog za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - namen postopka prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - načrt finančnega prestrukturiranja - spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve - posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja - prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev - ločitvena pravica - novela zfppipp-e - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - izvedba dokaza z izvedencem - dokazna ocena - pravnomočnost
Dolžnik v primeru, ko je prisilna poravnava sprejeta, nadaljuje s poslovanjem, s tem da mora ukrepe iz načrta finančnega prestrukturiranja (NFP) izvajati v skladu s sprejeto časovnico, da velja, da bo insolventost odpravil. Namen prisilne poravnave je, da dolžnik z izvedbo ukrepov prestrukturiranja znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. V primeru, ko ukrepov NFP ne izvaja v skladu z načrtovanim, se vzpostavi zakonska domneva, da je pri njem podana insolventnost in je na dolžniku, da dokaže nasprotno. Sodišče prve stopnje nima podlage v zakonu, ko navede, da zamujanje z izvedbo drugih ukrepov iz spremenjenega NFP (sNFP) nima enake teže kot ostale zakonske domneve glede insolventnosti. Vse domneve imajo enako težo.
S potrjeno prisilno poravnavo se obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ni spremenila. To pomeni, da se ni spremenila ne njihova dospelost ne njihova višina.
motenje posesti – soposest – služnostna pravica – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – dodelitev zadeve drugemu sodniku
V ponovljenem postopku bo zadeva obravnavana pred drugim sodnikom, ker razpravljajoči sodnik kljub napotkom ni presegel razmišljanja, da v zemljiški knjigi vpisan obseg služnosti vpliva na izid postopka motenja posesti.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081498
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 7, 212, 286.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – trditveno breme – dokazno breme
Trditve tožeče stranke ne gredo dalje od navedb, da naj bi tožena stranka opustila nadzor nad izvajanjem dela in nad delovnim sredstvom in opustila izvedbo varovanja pred padcem v globino. Takšne navedbe so pavšalne in zato nezadostne.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – dobroverni posestnik
Dobroverni posestnik je (vsak) tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje. Dobra vera se domneva. Tožencu ni uspelo izpodbiti te domneve, čeprav ima prav, da je tožnik tisti, ki dokazuje svoje trditve. V konkretnem primeru je prepričljivo dokazal, da se je njegov oče zanesel na dogovor s svojim bratom (tožencem), ko mu je ta obljubil, da bo napako, nastalo zaradi izpada prepisa sporne parcele na tožnikovega očeta, popravil. To pomeni, da je bil dobroveren.
Veljavne določbe ZIZ ne omogočajo tako strogega stališča glede subjektivnega kriterija - nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko se je opredelilo, da upnik ni izkazal, da bi dolžnik odtujeval, skrival ali drugače razpolagal s premoženjem, z namenom, da bi bila uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Besedilo zakona namreč ne omenja, da bi nevarnost morala biti konkretizirana z dejanji oziroma opustitvami dolžnika, ki bi bila usmerjena prav k onemogočanju ali otežitvi izterjave sporne denarne terjatve. Upnik mora izkazati le nevarnost, ki je v tem, da dolžnik že odtujuje, skriva ali kako drugače razpolaga s premoženjem in da je takšno njegovo ravnanje najmanj indic, ki kaže na skrivanje, odtujevanje oziroma razpolaganje s premoženjem.
Ustni dogovor je bil sklenjen pod razveznim pogojem. Veljal bi le, če bi tožena stranka dogovorjeno znižano plačilo poravnala do dogovorjenega roka. Ker ga ni, je dogovor o znižanem plačilu prenehal veljati.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – dejavniki, ki vplivajo na dolžino preizkusne dobe
Ob upoštevanju starosti dolžnice (41 let) in njene redne zaposlitve je potrebno za določitev dolžine preizkusnega obdobja bolj upoštevati okoliščino, da dolžnica skrbi za mladoletno hčerko, kakor tudi zatrjevane razloge za nastanek insolventnosti dolžnice - da je v dolgove zašla po razpadu zakonske zveze, pri čemer je izrecno zatrjevala, da po razvezi njen bivši mož z ničemer ne prispeva k preživljanju hčere.
regres zavarovalnice – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode – dokazna ocena – procesno dokazno breme
Nalet na spredaj vozeče vozilo je dejanje, ki je zelo verjetno pogojeno z alkoholnim opojem – npr. zaradi prizadetih sposobnosti zaznavanja, razumevanja, reagiranja, nekritičnosti do nevarnosti. Ugotovljen ni bil noben drug vzrok za tožnikov nalet v pred njim vozeče vozilo. Vse to pomeni, da je dokazno breme, ki je na tožeči stranki, prevaljeno na toženca, ki bi moral sodišče prepričati, da alkoholiziranost na njegovo ravnanje ni vplivala.
osebni stečaj – predpostavke za vodenje postopka – obstoj premoženja stečajnega dolžnika – končanje stečajnega postopka brez razdelitve – preizkus terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – plačilo neplačanega dela terjatev – sklep o preizkusu terjatev – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja
V kolikor ni pogojev za uveljavljanje odpusta obveznosti dolžnika, je nujna predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja obstoj premoženja stečajnega dolžnika, ki bo omogočala (vsaj delno) poplačilo upnikov. Na obstoj te dejanske predpostavke mora sodišče paziti skozi celoten postopek. V kolikor se neobstoj te dejanske predpostavke ugotovi tekom stečajnega postopka, še preden je zaključena faza preizkušanja terjatev, mora sodišče stečajni postopek zgolj ustaviti, ne da bi hkrati odločalo tudi o obsegu obveznosti dolžnika do upnikov.
Za dedovanje mora biti nedvomno ugotovljen tudi obseg zapuščine. Kot izhaja iz sklepa o dedovanju, ki ga prilaga pritožnik, bodo morali za dedovanje dednih pravic, ustanovljenih v korist dedičev pokojnega J. K., njihovi dediči najprej predlagati izdajo dopolnilih sklepov o dedovanju po njih. Šele nato bo lahko sodišče odločalo tudi o dedovanju tega (dodatno ugotovljenega) premoženja, ki bo pripadlo pritožnikovemu očetu, tukajšnjemu zapustniku.
pravda po izvršbi - inkaso cesija - prenos terjatve v izterjavo - obvestilo dolžniku - veljavna izpolnitev odstopniku - razmerje indirektnega zastopstva
Prenos terjatve v izterjavo ureja drugi odstavek 425. člena OZ, pri čemer se ta institut tudi skladno s stališči Vrhovnega sodišča RS (sodba III Ips 59/2001 z dne 23. 1. 2002) obravnava kot posebna oblika cesije, sicer imenovana tudi inkaso cesija. Pri odstopu terjatve v izterjavo (inkaso cesija), ravno zato, ker se s cesijo na prevzemnika prenese le upravičenje. Dolžnik zato lahko svojo obveznost še vedno veljavno izpolni odstopniku, kljub dejstvu, da je o cesiji terjatve v izterjavo obveščen.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064795
ZZZDR člen 113, 113/2. ZIZ člen 272. ZPP člen 108.
soglasje za zdravljenje mladoletnega otroka – nadomestitev soglasja za zdravljenje otroka – izvrševanje roditeljske pravice – vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj – nujnost zdravljenja otroka – aspergerjev sindrom – pogoji za izdajo začasne odredbe – opredeljenost predloga za izdajo začasne odredbe – nezadostna konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe
Oče trdi, da ima otrok zdravstveno motnjo, katere obravnava je za njegov razvoj bistvena. Če to drži, ima ne glede na to, da mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, pravico (in dolžnost) z materjo enakovredno odločati o tem vprašaju. Nadalje trdi, da mati odklanja otrokovo zdravljenje, za katerega trdi, da je nujno oz. da je otrok (njegov razvoj) brez takojšnjega zdravljenja ogrožen. Če to verjetno drži, bi bila izdaja začasne odredbe potrebna oz. predlog za njeno izdajo utemeljen.
Razlog za zavrnitev očetovega predloga, da se materi takoj, pod pretnjo denarne kazni, naloži omogočiti otroku udeležbo na strokovnih obravnavah njegove motnje z diagnozo aspergerjevega sindroma, češ da tak predlog ni dovolj konkretiziran v smislu časovnih terminov terapij, ni pravi. Strinjati se je treba s predlagateljem, da se termini za terapije določajo sproti, ko se pacient podvrže postopku zdravljenja, kar je splošno znano.