ZKP člen 39, 39/1-6, 371, 371/1-11, 371/2, 373, 373/1.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev sodnika
1. Neutemeljen je očitek obtoženca, da izrek sodbe nasprotuje sam sebi ter da so si vsa dejstva v precejšnji meri v nasprotju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek sodbe pomanjkljivosti nima, očitek o dejstvih, ki naj bi si bila v nasprotju pa ni konkretiziran. Kolikor s tem obtoženi misli svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče le dodaja, da v tej smeri s svojimi pritožbenimi navedbami ni bil uspešen, saj ne navaja ničesar, kar bi vzbudilo kakršenkoli dvom v dokazno oceno, ki jo je sprejelo in prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje.
2. Izločitev iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je mogoče zahtevati med glavno obravnavo le, če je ta razlog nastal po začetku glavne obravnave, če je bil podan že prej, pa le, če stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan.
ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 88, 88/1, 88/2, 88/3, 88/4, 88/5, 88/6, 200, 200/3. ZDR člen 87, 87/1, 87/2, 87/3. ZPSto-2 člen 41, 41/5. URS člen 22, 23.
zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo - zamuda roka - vročitev
Tožnica je bila 23. 7. 2013 obveščena o poštni pošiljki (redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ko je bil opravljen poskus vročitve. V skladu s 4. odstavkom 88. člena ZDR-1 se šteje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena po poteku 8 dni od poskusa vročitve, to je 1. 8. 2013. Rok 30 dni za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. odstavku 200. člena ZDR-1 je pričel teči naslednji dan po vročitvi, in sicer 2. 8. 2013 ter se je iztekel 31. 8. 2013. Tožnica je tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložila dne 6. 9. 2013, kar je po poteku 30 dnevnega roka, določenega v 3. odstavku 200. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (274. člen ZPP).
odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalna okoliščina - skrb za mladoletne otroke
Po ustaljeni sodni praksi je skrb za mladoletne otroke olajševalna okoliščina, razloga za odstop od sodne prakse pritožbeno sodišče ne vidi, zato ocenjuje, kot opozarja pritožnik v pritožbi, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je ni upoštevalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
V letu 2014 so pri toženi stranki zaradi upada poslovanja spremenili način organizacije dela (ukinili so nekatere oddaje in namestili stacionarne kamere), zaradi česar se je zmanjšala potreba po delu delavcev na delovnem mestu snemalec, ki ga je zasedala tudi tožnica. Zato je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je določeno delo pri delodajalcu še potrebno, še ne utemeljuje zaključka, da poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne obstoji. Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela (npr. zmanjša število izvajalcev na določenem delovnem mestu, prenese delovne naloge na druge zaposlene ali celo na zunanje izvajalce). V konkretnem primeru to pomeni, da je zakonita odločitev tožene stranke, da zaradi slabšega poslovanja in posledično spremenjene organizacije dela (ukinitev nekaterih oddaj in namestitev stacionarnih kamer) zmanjša število zaposlenih na delovnem mestu snemalec in tožnici odpove pogodbo o zaposlitvi, čeprav sicer delo snemalcev v določenem zmanjšanem obsegu še potrebuje. Zato je izpodbijana redna odpoved iz poslovnega razloga zakonita.
ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZFPPIPP člen 14. ZJSRS člen 16, 16/1, 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Drugi odstavek 24. člena ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožniku je delovno razmerje pri delodajalcu A d. o. o. - v stečaju prenehalo dne 3. 8. 2012 na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika (iz razlogov na strani delodajalca). Tožnik je zahtevo za priznanje pravic na Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS vložil šele 19. 3. 2013, kar je več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je Javni jamstveni in preživninski sklad RS tožnikovo zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgel kot prepozno. Tožnik tudi sicer ne more pridobiti pravic po ZJSRS zato, ker mu je delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal sam in ne zaradi insolventnosti delodajalca. Prvi odstavek 16. člena ZJSRS namreč določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca.
ZDR-1 člen 30, 30/1, 200, 200/1, 200/2, 200/5. ZPP člen 314.
zavrženje tožbe - neizbira kandidata - sodno varstvo - rok - zamuda roka
Po 5. odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tožnik ni ravnal po navedeni zakonski določbi, temveč je vložil pritožbo pri toženi stranki. Zmotno je tožnikovo stališče, da je s tem izbral drugo pot uveljavljanja pravic in da bi sodišče moralo upoštevati roke, določene v 1. in 2. odstavku 200. člena ZDR-1. Ker tožnik sodnega varstva zoper sklep o neizbiri ni uveljavljal v roku iz 5. odstavka 200. člena ZDR, je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na izbiro kanidata, pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do pritožbe - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - pritožba državnega tožilca
Pritožnica ne more izpodbiti odločbe o kazenski sankcij tako, da izpodbija odločbo o premoženjskopravnem zahtevku, kot to obrazloži v pritožbi, saj njena pritožba v tem delu ni dovoljena. Že zaradi tega ne, ker ne more imeti več pravic kot jih ima oškodovanec. Oškodovanec namreč sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, razen, če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, ko se sme pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba. Državni tožilec ni stranka v adhezijskem postopku, kar izhaja iz 101. člena ZKP, ki določa, kdo je aktivno legitimiran za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. To je tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. Državni tožilec ni upravičen uveljavljati takega zahtevka v pravdi, zato tudi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku ne more izpodbijati, celo upravičencu zakon ne daje pravice do pritožbe. Ker ne gre za pomanjkljivost sodbe glede kaznivega dejanja, krivde ali kazni, sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo zakaj je oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, razlogi niso v nasprotju z izrekom izpodbijane sodbe, zato take odločitve državni tožilec ne more izpodbijati.
Ustni dogovor je bil sklenjen pod razveznim pogojem. Veljal bi le, če bi tožena stranka dogovorjeno znižano plačilo poravnala do dogovorjenega roka. Ker ga ni, je dogovor o znižanem plačilu prenehal veljati.
regres zavarovalnice – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode – dokazna ocena – procesno dokazno breme
Nalet na spredaj vozeče vozilo je dejanje, ki je zelo verjetno pogojeno z alkoholnim opojem – npr. zaradi prizadetih sposobnosti zaznavanja, razumevanja, reagiranja, nekritičnosti do nevarnosti. Ugotovljen ni bil noben drug vzrok za tožnikov nalet v pred njim vozeče vozilo. Vse to pomeni, da je dokazno breme, ki je na tožeči stranki, prevaljeno na toženca, ki bi moral sodišče prepričati, da alkoholiziranost na njegovo ravnanje ni vplivala.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082024
ZPP člen 80, 205, 205/3, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 12.
oprostitev plačila sodnih taks – izbris pravne osebe – vročitev sklepa pooblaščencem izbrisane družbe – prekinitev postopka – povabilo k prevzemu postopka – kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks subjekt, ki v času izdaje sklepa ni več obstajal in sklep vročalo pooblaščencem, katerim je pooblastilo prenehalo, kar so sodišče obvestili. Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev načela kontradiktornosti, ker je predlog za oprostitev zavrnilo, ne da bi postopek prekinilo in pravnega naslednika upnika pozvalo k prevzemu postopka in mu vročilo sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.
OZ člen 6, 131, 163, 171, 179, 182, 943, 943/1, 943/3. ZGO-1 člen 22, 22/1. ZJC člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 286, 337, 337/1.
padec na pohodni površini - izogibanje kolesarju - vboklina na pločniku - krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - predpostavke odškodninske obveznosti - soprispevek oškodovanca - potrebna skrbnost pešca - pravno relevantna vzročna zveza - vpliv degenerativnih sprememb na obseg pravno priznane škode - odmera nepremoženjske škode - nastop dolžniške zamude - poškodba ramena (delno pretrganje tetive leve nadgrebenske mišice ramena) - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - neprerekana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Glede na v sodni praksi
že jasno sprejeta stališča, da morajo biti pohodne površine namenjene gibanju pešcev urejene tako, da se pešci po teh lahko varno gibljejo brez da bi bilo pri tem potrebno paziti na vsak korak in ni mogoče zahtevati, da popolno pozornost pri običajni hoji po pločniku v naselju posvečajo le tlom, gibanju pa je namenjena celotna površina pločnika (vključno z robnikom), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka v vboklino na pločniku stopila in padla zaradi opustitve dolžnih ravnanj zavarovanca tožene stranke, ki na kritičnem mestu v okviru izvajanja komunalne dejavnosti ni zagotovil potrebnih vzdrževalnih ukrepov v smislu sanacije poškodovane pohodne površine.
Le če ni verjetno izkazano, da je oškodovančeva (konkretna) nepremoženjska škoda povezana s poškodbo, bi bilo mogoče zahtevek iz tega naslova zavrniti. V kolikor takšen zaključek ni sprejet, pa ni pomembno, da povprečni oškodovanec ne bi utrpel takšnega obsega škode ob enaki poškodbi in da je konkreten obseg škode tožeče stranke večji zaradi degenerativnih sprememb, ki so jo pestile že pred poškodbo. Oškodovalec (zavarovanec tožene stranke) oziroma odgovorna oseba (tožena stranka) namreč mora sprejeti oškodovanca (tožečo stranko) takšnega kot je.
motenje posesti – soposest – služnostna pravica – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – dodelitev zadeve drugemu sodniku
V ponovljenem postopku bo zadeva obravnavana pred drugim sodnikom, ker razpravljajoči sodnik kljub napotkom ni presegel razmišljanja, da v zemljiški knjigi vpisan obseg služnosti vpliva na izid postopka motenja posesti.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023391
URS člen 22. KZ člen 95. ZKP člen 371, 371/2, 402, 402/3, 502, 502/1, 502a, 502a/1, 502b, 502b/4, 502b/5, 502c, 502c/1.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – postopek za odvzem premoženjske koristi – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – predlog za podaljšanje – pravica do izjave – enako varstvo pravic – kontradiktornost sodnega postopka – pravica do obrambe – kršitev ustavnih pravic – relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sklepa
S tem, ko sodišče prve stopnje predloga državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni vročilo nasprotni stranki oziroma udeležencema postopka, je prekršilo tako določbo 22. člena Ustave RS kot tudi zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064796
ZD člen 212, 212/1. ZDen člen 74, 81, 82. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
dodatni sklep o dedovanju – obravnava – premoženje po odločbi o denacionalizaciji – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Splošno pravilo iz 1. odstavka 212. člena ZD o izdaji dodatnega sklepa o dedovanju brez obravnave se pri dedovanju premoženja, ki zapustniku pripada po odločbi o denacionalizaciji, uporabi le v primeru, če ni bilo niti oporočnih razpolaganj niti dednih izjav niti dedno pravnih pogodb.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064795
ZZZDR člen 113, 113/2. ZIZ člen 272. ZPP člen 108.
soglasje za zdravljenje mladoletnega otroka – nadomestitev soglasja za zdravljenje otroka – izvrševanje roditeljske pravice – vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj – nujnost zdravljenja otroka – aspergerjev sindrom – pogoji za izdajo začasne odredbe – opredeljenost predloga za izdajo začasne odredbe – nezadostna konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe
Oče trdi, da ima otrok zdravstveno motnjo, katere obravnava je za njegov razvoj bistvena. Če to drži, ima ne glede na to, da mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, pravico (in dolžnost) z materjo enakovredno odločati o tem vprašaju. Nadalje trdi, da mati odklanja otrokovo zdravljenje, za katerega trdi, da je nujno oz. da je otrok (njegov razvoj) brez takojšnjega zdravljenja ogrožen. Če to verjetno drži, bi bila izdaja začasne odredbe potrebna oz. predlog za njeno izdajo utemeljen.
Razlog za zavrnitev očetovega predloga, da se materi takoj, pod pretnjo denarne kazni, naloži omogočiti otroku udeležbo na strokovnih obravnavah njegove motnje z diagnozo aspergerjevega sindroma, češ da tak predlog ni dovolj konkretiziran v smislu časovnih terminov terapij, ni pravi. Strinjati se je treba s predlagateljem, da se termini za terapije določajo sproti, ko se pacient podvrže postopku zdravljenja, kar je splošno znano.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – dobroverni posestnik
Dobroverni posestnik je (vsak) tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje. Dobra vera se domneva. Tožencu ni uspelo izpodbiti te domneve, čeprav ima prav, da je tožnik tisti, ki dokazuje svoje trditve. V konkretnem primeru je prepričljivo dokazal, da se je njegov oče zanesel na dogovor s svojim bratom (tožencem), ko mu je ta obljubil, da bo napako, nastalo zaradi izpada prepisa sporne parcele na tožnikovega očeta, popravil. To pomeni, da je bil dobroveren.
Toženec kot odvetnik, ki je izvajal BPP, je bil pooblaščen za sprejem prisojenih stroškov od nasprotne stranke v imenu in za račun nasprotne stranke. Ker iz besedila člena 48 ZBPP izrecno izhaja, da je v takem primeru stroške dolžan povrniti upravičenec do brezplačne pravne pomoči, to je stranka, ki jo je zastopal toženec, ne pa tudi pooblaščenec, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč, je zahtevek pravilno zavrnjen zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-2(2), 14/2-2(3), 15, 136, 213, 213/1, 214, 214/1, 221m. ZPP člen 8, 243.
predlog za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - namen postopka prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - načrt finančnega prestrukturiranja - spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve - posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja - prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev - ločitvena pravica - novela zfppipp-e - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - izvedba dokaza z izvedencem - dokazna ocena - pravnomočnost
Dolžnik v primeru, ko je prisilna poravnava sprejeta, nadaljuje s poslovanjem, s tem da mora ukrepe iz načrta finančnega prestrukturiranja (NFP) izvajati v skladu s sprejeto časovnico, da velja, da bo insolventost odpravil. Namen prisilne poravnave je, da dolžnik z izvedbo ukrepov prestrukturiranja znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. V primeru, ko ukrepov NFP ne izvaja v skladu z načrtovanim, se vzpostavi zakonska domneva, da je pri njem podana insolventnost in je na dolžniku, da dokaže nasprotno. Sodišče prve stopnje nima podlage v zakonu, ko navede, da zamujanje z izvedbo drugih ukrepov iz spremenjenega NFP (sNFP) nima enake teže kot ostale zakonske domneve glede insolventnosti. Vse domneve imajo enako težo.
S potrjeno prisilno poravnavo se obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ni spremenila. To pomeni, da se ni spremenila ne njihova dospelost ne njihova višina.
začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava
Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
osebni stečaj – predpostavke za vodenje postopka – obstoj premoženja stečajnega dolžnika – končanje stečajnega postopka brez razdelitve – preizkus terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – plačilo neplačanega dela terjatev – sklep o preizkusu terjatev – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja
V kolikor ni pogojev za uveljavljanje odpusta obveznosti dolžnika, je nujna predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja obstoj premoženja stečajnega dolžnika, ki bo omogočala (vsaj delno) poplačilo upnikov. Na obstoj te dejanske predpostavke mora sodišče paziti skozi celoten postopek. V kolikor se neobstoj te dejanske predpostavke ugotovi tekom stečajnega postopka, še preden je zaključena faza preizkušanja terjatev, mora sodišče stečajni postopek zgolj ustaviti, ne da bi hkrati odločalo tudi o obsegu obveznosti dolžnika do upnikov.