ZPP člen 339, 339/1, 452, 453. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 27.
stroški porabe vode – način obračuna stroškov porabe vode – število uporabnikov stanovanja – neprerekana dejstva – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – spor majhne vrednosti – nedopusten pritožbeni razlog – načelo kontradiktornosti
Če sodišče z napačnim sklicevanjem na 452. in 453. člen ZPP ne upošteva dejstev in dokazov, čeprav bi jih moralo upoštevati, gre za relativno bistveno kršitev postopka in pritožbeni razlog po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki je v postopku v sporu majhne vrednosti izključen.
V individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi se v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZOdvT vrednost predmeta določi izključno po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade, zato se znesek odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR pri določitvi vrednosti predmeta spora ne upošteva.
ZDR-1 člen 30, 30/1, 200, 200/1, 200/2, 200/5. ZPP člen 314.
zavrženje tožbe - neizbira kandidata - sodno varstvo - rok - zamuda roka
Po 5. odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tožnik ni ravnal po navedeni zakonski določbi, temveč je vložil pritožbo pri toženi stranki. Zmotno je tožnikovo stališče, da je s tem izbral drugo pot uveljavljanja pravic in da bi sodišče moralo upoštevati roke, določene v 1. in 2. odstavku 200. člena ZDR-1. Ker tožnik sodnega varstva zoper sklep o neizbiri ni uveljavljal v roku iz 5. odstavka 200. člena ZDR, je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na izbiro kanidata, pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
ZKP člen 39, 39/1-6, 371, 371/1-11, 371/2, 373, 373/1.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev sodnika
1. Neutemeljen je očitek obtoženca, da izrek sodbe nasprotuje sam sebi ter da so si vsa dejstva v precejšnji meri v nasprotju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek sodbe pomanjkljivosti nima, očitek o dejstvih, ki naj bi si bila v nasprotju pa ni konkretiziran. Kolikor s tem obtoženi misli svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče le dodaja, da v tej smeri s svojimi pritožbenimi navedbami ni bil uspešen, saj ne navaja ničesar, kar bi vzbudilo kakršenkoli dvom v dokazno oceno, ki jo je sprejelo in prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje.
2. Izločitev iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je mogoče zahtevati med glavno obravnavo le, če je ta razlog nastal po začetku glavne obravnave, če je bil podan že prej, pa le, če stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ocena izvedenih dokazov
Bistvene okoliščine primera so pravilno in v celoti ugotovljene, sprejeti zaključki pa tudi dovolj prepričljivo obrazloženi tako, da jih nasprotna pritožbena izvajanja niso uspela ovreči. Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je sodišče prve stopnje vse izvedene relevantne dokaze, tako tiste, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi tiste, ki so mu v korist, ustrezno kritično analiziralo, skladno z določbo drugega odstavka 355. člena ZKP, in v razlogih izpodbijane sodbe tudi dovolj obrazložilo, zakaj šteje, da je na obdolženca naslovljen očitek dokazan.
S tem, ko je tožnica kot nadrejena delavka dajala vodjem poslovnih enot ustna navodila za nezakonito poslovanje (izplačevanje nadur preko potnih nalogov, študentskih napotnic oziroma preko podizvajalcev), oziroma je takšno poslovanje omogočala in s tem, ko je tožnica potrjevala mesečne evidence ur oziroma račune, čeprav evidence teh ur niso bile pravilne, je naklepoma huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je prišlo zaradi tožničinega ravnanja do popolne izgube zaupanja s strani tožene stranke.
Pomembno je, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe 19. 7. 2011 samostojna podjetnica (saj se je sama tako označila). Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane po 3. odstavku 17. člena ZPP sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – dobroverni posestnik
Dobroverni posestnik je (vsak) tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje. Dobra vera se domneva. Tožencu ni uspelo izpodbiti te domneve, čeprav ima prav, da je tožnik tisti, ki dokazuje svoje trditve. V konkretnem primeru je prepričljivo dokazal, da se je njegov oče zanesel na dogovor s svojim bratom (tožencem), ko mu je ta obljubil, da bo napako, nastalo zaradi izpada prepisa sporne parcele na tožnikovega očeta, popravil. To pomeni, da je bil dobroveren.
Toženec kot odvetnik, ki je izvajal BPP, je bil pooblaščen za sprejem prisojenih stroškov od nasprotne stranke v imenu in za račun nasprotne stranke. Ker iz besedila člena 48 ZBPP izrecno izhaja, da je v takem primeru stroške dolžan povrniti upravičenec do brezplačne pravne pomoči, to je stranka, ki jo je zastopal toženec, ne pa tudi pooblaščenec, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč, je zahtevek pravilno zavrnjen zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije.
regres zavarovalnice – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode – dokazna ocena – procesno dokazno breme
Nalet na spredaj vozeče vozilo je dejanje, ki je zelo verjetno pogojeno z alkoholnim opojem – npr. zaradi prizadetih sposobnosti zaznavanja, razumevanja, reagiranja, nekritičnosti do nevarnosti. Ugotovljen ni bil noben drug vzrok za tožnikov nalet v pred njim vozeče vozilo. Vse to pomeni, da je dokazno breme, ki je na tožeči stranki, prevaljeno na toženca, ki bi moral sodišče prepričati, da alkoholiziranost na njegovo ravnanje ni vplivala.
motenje posesti – soposest – služnostna pravica – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – dodelitev zadeve drugemu sodniku
V ponovljenem postopku bo zadeva obravnavana pred drugim sodnikom, ker razpravljajoči sodnik kljub napotkom ni presegel razmišljanja, da v zemljiški knjigi vpisan obseg služnosti vpliva na izid postopka motenja posesti.
osebni stečaj – predpostavke za vodenje postopka – obstoj premoženja stečajnega dolžnika – končanje stečajnega postopka brez razdelitve – preizkus terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – plačilo neplačanega dela terjatev – sklep o preizkusu terjatev – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja
V kolikor ni pogojev za uveljavljanje odpusta obveznosti dolžnika, je nujna predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja obstoj premoženja stečajnega dolžnika, ki bo omogočala (vsaj delno) poplačilo upnikov. Na obstoj te dejanske predpostavke mora sodišče paziti skozi celoten postopek. V kolikor se neobstoj te dejanske predpostavke ugotovi tekom stečajnega postopka, še preden je zaključena faza preizkušanja terjatev, mora sodišče stečajni postopek zgolj ustaviti, ne da bi hkrati odločalo tudi o obsegu obveznosti dolžnika do upnikov.
Veljavne določbe ZIZ ne omogočajo tako strogega stališča glede subjektivnega kriterija - nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko se je opredelilo, da upnik ni izkazal, da bi dolžnik odtujeval, skrival ali drugače razpolagal s premoženjem, z namenom, da bi bila uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Besedilo zakona namreč ne omenja, da bi nevarnost morala biti konkretizirana z dejanji oziroma opustitvami dolžnika, ki bi bila usmerjena prav k onemogočanju ali otežitvi izterjave sporne denarne terjatve. Upnik mora izkazati le nevarnost, ki je v tem, da dolžnik že odtujuje, skriva ali kako drugače razpolaga s premoženjem in da je takšno njegovo ravnanje najmanj indic, ki kaže na skrivanje, odtujevanje oziroma razpolaganje s premoženjem.
OZ člen 6, 131, 163, 171, 179, 182, 943, 943/1, 943/3. ZGO-1 člen 22, 22/1. ZJC člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 286, 337, 337/1.
padec na pohodni površini - izogibanje kolesarju - vboklina na pločniku - krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - predpostavke odškodninske obveznosti - soprispevek oškodovanca - potrebna skrbnost pešca - pravno relevantna vzročna zveza - vpliv degenerativnih sprememb na obseg pravno priznane škode - odmera nepremoženjske škode - nastop dolžniške zamude - poškodba ramena (delno pretrganje tetive leve nadgrebenske mišice ramena) - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - neprerekana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Glede na v sodni praksi
že jasno sprejeta stališča, da morajo biti pohodne površine namenjene gibanju pešcev urejene tako, da se pešci po teh lahko varno gibljejo brez da bi bilo pri tem potrebno paziti na vsak korak in ni mogoče zahtevati, da popolno pozornost pri običajni hoji po pločniku v naselju posvečajo le tlom, gibanju pa je namenjena celotna površina pločnika (vključno z robnikom), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka v vboklino na pločniku stopila in padla zaradi opustitve dolžnih ravnanj zavarovanca tožene stranke, ki na kritičnem mestu v okviru izvajanja komunalne dejavnosti ni zagotovil potrebnih vzdrževalnih ukrepov v smislu sanacije poškodovane pohodne površine.
Le če ni verjetno izkazano, da je oškodovančeva (konkretna) nepremoženjska škoda povezana s poškodbo, bi bilo mogoče zahtevek iz tega naslova zavrniti. V kolikor takšen zaključek ni sprejet, pa ni pomembno, da povprečni oškodovanec ne bi utrpel takšnega obsega škode ob enaki poškodbi in da je konkreten obseg škode tožeče stranke večji zaradi degenerativnih sprememb, ki so jo pestile že pred poškodbo. Oškodovalec (zavarovanec tožene stranke) oziroma odgovorna oseba (tožena stranka) namreč mora sprejeti oškodovanca (tožečo stranko) takšnega kot je.
Za dedovanje mora biti nedvomno ugotovljen tudi obseg zapuščine. Kot izhaja iz sklepa o dedovanju, ki ga prilaga pritožnik, bodo morali za dedovanje dednih pravic, ustanovljenih v korist dedičev pokojnega J. K., njihovi dediči najprej predlagati izdajo dopolnilih sklepov o dedovanju po njih. Šele nato bo lahko sodišče odločalo tudi o dedovanju tega (dodatno ugotovljenega) premoženja, ki bo pripadlo pritožnikovemu očetu, tukajšnjemu zapustniku.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081498
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 7, 212, 286.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – trditveno breme – dokazno breme
Trditve tožeče stranke ne gredo dalje od navedb, da naj bi tožena stranka opustila nadzor nad izvajanjem dela in nad delovnim sredstvom in opustila izvedbo varovanja pred padcem v globino. Takšne navedbe so pavšalne in zato nezadostne.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-2(2), 14/2-2(3), 15, 136, 213, 213/1, 214, 214/1, 221m. ZPP člen 8, 243.
predlog za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - namen postopka prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - načrt finančnega prestrukturiranja - spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve - posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja - prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev - ločitvena pravica - novela zfppipp-e - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - izvedba dokaza z izvedencem - dokazna ocena - pravnomočnost
Dolžnik v primeru, ko je prisilna poravnava sprejeta, nadaljuje s poslovanjem, s tem da mora ukrepe iz načrta finančnega prestrukturiranja (NFP) izvajati v skladu s sprejeto časovnico, da velja, da bo insolventost odpravil. Namen prisilne poravnave je, da dolžnik z izvedbo ukrepov prestrukturiranja znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. V primeru, ko ukrepov NFP ne izvaja v skladu z načrtovanim, se vzpostavi zakonska domneva, da je pri njem podana insolventnost in je na dolžniku, da dokaže nasprotno. Sodišče prve stopnje nima podlage v zakonu, ko navede, da zamujanje z izvedbo drugih ukrepov iz spremenjenega NFP (sNFP) nima enake teže kot ostale zakonske domneve glede insolventnosti. Vse domneve imajo enako težo.
S potrjeno prisilno poravnavo se obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ni spremenila. To pomeni, da se ni spremenila ne njihova dospelost ne njihova višina.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082024
ZPP člen 80, 205, 205/3, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 12.
oprostitev plačila sodnih taks – izbris pravne osebe – vročitev sklepa pooblaščencem izbrisane družbe – prekinitev postopka – povabilo k prevzemu postopka – kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks subjekt, ki v času izdaje sklepa ni več obstajal in sklep vročalo pooblaščencem, katerim je pooblastilo prenehalo, kar so sodišče obvestili. Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev načela kontradiktornosti, ker je predlog za oprostitev zavrnilo, ne da bi postopek prekinilo in pravnega naslednika upnika pozvalo k prevzemu postopka in mu vročilo sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023391
URS člen 22. KZ člen 95. ZKP člen 371, 371/2, 402, 402/3, 502, 502/1, 502a, 502a/1, 502b, 502b/4, 502b/5, 502c, 502c/1.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – postopek za odvzem premoženjske koristi – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – predlog za podaljšanje – pravica do izjave – enako varstvo pravic – kontradiktornost sodnega postopka – pravica do obrambe – kršitev ustavnih pravic – relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sklepa
S tem, ko sodišče prve stopnje predloga državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni vročilo nasprotni stranki oziroma udeležencema postopka, je prekršilo tako določbo 22. člena Ustave RS kot tudi zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.
pravda po izvršbi - inkaso cesija - prenos terjatve v izterjavo - obvestilo dolžniku - veljavna izpolnitev odstopniku - razmerje indirektnega zastopstva
Prenos terjatve v izterjavo ureja drugi odstavek 425. člena OZ, pri čemer se ta institut tudi skladno s stališči Vrhovnega sodišča RS (sodba III Ips 59/2001 z dne 23. 1. 2002) obravnava kot posebna oblika cesije, sicer imenovana tudi inkaso cesija. Pri odstopu terjatve v izterjavo (inkaso cesija), ravno zato, ker se s cesijo na prevzemnika prenese le upravičenje. Dolžnik zato lahko svojo obveznost še vedno veljavno izpolni odstopniku, kljub dejstvu, da je o cesiji terjatve v izterjavo obveščen.