ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZFPPIPP člen 14. ZJSRS člen 16, 16/1, 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Drugi odstavek 24. člena ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožniku je delovno razmerje pri delodajalcu A d. o. o. - v stečaju prenehalo dne 3. 8. 2012 na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika (iz razlogov na strani delodajalca). Tožnik je zahtevo za priznanje pravic na Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS vložil šele 19. 3. 2013, kar je več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je Javni jamstveni in preživninski sklad RS tožnikovo zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgel kot prepozno. Tožnik tudi sicer ne more pridobiti pravic po ZJSRS zato, ker mu je delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal sam in ne zaradi insolventnosti delodajalca. Prvi odstavek 16. člena ZJSRS namreč določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca.
S tem, ko je tožnica kot nadrejena delavka dajala vodjem poslovnih enot ustna navodila za nezakonito poslovanje (izplačevanje nadur preko potnih nalogov, študentskih napotnic oziroma preko podizvajalcev), oziroma je takšno poslovanje omogočala in s tem, ko je tožnica potrjevala mesečne evidence ur oziroma račune, čeprav evidence teh ur niso bile pravilne, je naklepoma huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je prišlo zaradi tožničinega ravnanja do popolne izgube zaupanja s strani tožene stranke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006328
Ustava RS člen 29. ZKP člen 17, 18, 258, 355, 355/2, 371, 371/2. KZ-1 člen 29, 29/1, 29/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - kazenska odgovornost - prištevnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko stranka v postopku meni, da sama ali njen pooblaščenec (zagovornik) nimata strokovnega znanja ima pravico pred zaslišanjem sodnega izvedenca angažirati strokovnjaka, ki ji s strokovnim znanjem in izkušnjami pomaga pri uveljavljanju svojih pravic tako, da skuša vnesti dvom v pravilnost izvedenskega mnenja. V obravnavani zadevi zasebna tožilka v postopku pred sodiščem prve stopnje tako ni ravnala, pa čeprav je od prejema izvedenskega mnenja oziroma od seznanitve z mnenjem do zaslišanja izvedenka na glavni obravnavi minilo dovolj časa. Glede na navedeno pritožnica nima prav, da je bila onemogočena pri uveljavljanju svojih pravic, kot trdi v pritožbi ter se pri tem neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up 234/13, saj gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko in pravno podlago.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 137, 182, 182/1, 182/3, 186, 186/2. KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-1. ZSDP člen 15, 16, 23, 24, 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - starševstvo - posebno varstvo - prepoved opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je ni obvestil o razlogih za odsotnost za čas od 19. 11. 2013 do 25. 11. 2013 (ko je izrabil drugi del očetovskega dopusta) in kršitev pogodbene ali druge obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja ponarejanja listin (ko je po rojstvu otroka dopolnil prilogo z navedbo posameznih delovnih dni izrabe očetovskega dopusta). Tožnik je toženo stranko obvestil o nameri izrabe očetovskega dopusta že 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta, s tem pa je izpolnil svojo obveznost iz 16. člena ZSDP. ZDR-1 oziroma ZSDP tožniku ne nalaga obveznosti, da bi moral toženo stranko v 30 dneh pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obveščati še o posameznih delovnih dnevih izrabe. Tožnik je uveljavljal pravico iz starševskega zavarovanja, ki mu ob izpolnitvi v ZSDP določenih pogojev pripada na podlagi samega zakona in ni stvar dobre volje njegovega delodajalca. Delodajalci delavcem izrabe te pravice ne smejo preprečevati ali omejevati, četudi se pri tem sklicujejo na potrebe delovnega procesa. Zato očitek tožene stranke v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je tožnik ni obvestil o razlogih za odsotnost za čas 19. 11. 2013 do 25. 11. 2013, ni utemeljen. Poleg tega tožnik s tem, ko je po rojstvu otroka dopolnil prilogo z navedbo posameznih delovnih dni izrabe očetovskega dopusta, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, s katerimi bi izpolnil znake očitanega kaznivega dejanja. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
V primeru iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Tožena stranka, ki je tožniku od 25. 11. 2013 do končanja postopka odpovedi prepovedala opravljati delo, v tem sporu ni dokazala obstoja odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da tožnik v času od 25. 11. 2013 do 5. 12. 2013 ni delal iz razlogov na strani tožene stranke (delodajalca). Ne glede na odločbo o prepovedi opravljanja dela v spornem obdobju ima tožnik na podlagi določb 137. člena ZDR-1 pravico do nadomestila plače oziroma razlike med plačo, ki bi jo prejel, če bi delal in dejansko izplačanim nadomestilom plače, ki ga je prejemal v času prepovedi opravljanja dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
V letu 2014 so pri toženi stranki zaradi upada poslovanja spremenili način organizacije dela (ukinili so nekatere oddaje in namestili stacionarne kamere), zaradi česar se je zmanjšala potreba po delu delavcev na delovnem mestu snemalec, ki ga je zasedala tudi tožnica. Zato je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je določeno delo pri delodajalcu še potrebno, še ne utemeljuje zaključka, da poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne obstoji. Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela (npr. zmanjša število izvajalcev na določenem delovnem mestu, prenese delovne naloge na druge zaposlene ali celo na zunanje izvajalce). V konkretnem primeru to pomeni, da je zakonita odločitev tožene stranke, da zaradi slabšega poslovanja in posledično spremenjene organizacije dela (ukinitev nekaterih oddaj in namestitev stacionarnih kamer) zmanjša število zaposlenih na delovnem mestu snemalec in tožnici odpove pogodbo o zaposlitvi, čeprav sicer delo snemalcev v določenem zmanjšanem obsegu še potrebuje. Zato je izpodbijana redna odpoved iz poslovnega razloga zakonita.
ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 88, 88/1, 88/2, 88/3, 88/4, 88/5, 88/6, 200, 200/3. ZDR člen 87, 87/1, 87/2, 87/3. ZPSto-2 člen 41, 41/5. URS člen 22, 23.
zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo - zamuda roka - vročitev
Tožnica je bila 23. 7. 2013 obveščena o poštni pošiljki (redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ko je bil opravljen poskus vročitve. V skladu s 4. odstavkom 88. člena ZDR-1 se šteje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena po poteku 8 dni od poskusa vročitve, to je 1. 8. 2013. Rok 30 dni za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. odstavku 200. člena ZDR-1 je pričel teči naslednji dan po vročitvi, in sicer 2. 8. 2013 ter se je iztekel 31. 8. 2013. Tožnica je tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložila dne 6. 9. 2013, kar je po poteku 30 dnevnega roka, določenega v 3. odstavku 200. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (274. člen ZPP).
Pomembno je, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe 19. 7. 2011 samostojna podjetnica (saj se je sama tako označila). Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane po 3. odstavku 17. člena ZPP sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – dobroverni posestnik
Dobroverni posestnik je (vsak) tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje. Dobra vera se domneva. Tožencu ni uspelo izpodbiti te domneve, čeprav ima prav, da je tožnik tisti, ki dokazuje svoje trditve. V konkretnem primeru je prepričljivo dokazal, da se je njegov oče zanesel na dogovor s svojim bratom (tožencem), ko mu je ta obljubil, da bo napako, nastalo zaradi izpada prepisa sporne parcele na tožnikovega očeta, popravil. To pomeni, da je bil dobroveren.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081498
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 7, 212, 286.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – trditveno breme – dokazno breme
Trditve tožeče stranke ne gredo dalje od navedb, da naj bi tožena stranka opustila nadzor nad izvajanjem dela in nad delovnim sredstvom in opustila izvedbo varovanja pred padcem v globino. Takšne navedbe so pavšalne in zato nezadostne.
Ustni dogovor je bil sklenjen pod razveznim pogojem. Veljal bi le, če bi tožena stranka dogovorjeno znižano plačilo poravnala do dogovorjenega roka. Ker ga ni, je dogovor o znižanem plačilu prenehal veljati.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082024
ZPP člen 80, 205, 205/3, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 12.
oprostitev plačila sodnih taks – izbris pravne osebe – vročitev sklepa pooblaščencem izbrisane družbe – prekinitev postopka – povabilo k prevzemu postopka – kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks subjekt, ki v času izdaje sklepa ni več obstajal in sklep vročalo pooblaščencem, katerim je pooblastilo prenehalo, kar so sodišče obvestili. Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev načela kontradiktornosti, ker je predlog za oprostitev zavrnilo, ne da bi postopek prekinilo in pravnega naslednika upnika pozvalo k prevzemu postopka in mu vročilo sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – dejavniki, ki vplivajo na dolžino preizkusne dobe
Ob upoštevanju starosti dolžnice (41 let) in njene redne zaposlitve je potrebno za določitev dolžine preizkusnega obdobja bolj upoštevati okoliščino, da dolžnica skrbi za mladoletno hčerko, kakor tudi zatrjevane razloge za nastanek insolventnosti dolžnice - da je v dolgove zašla po razpadu zakonske zveze, pri čemer je izrecno zatrjevala, da po razvezi njen bivši mož z ničemer ne prispeva k preživljanju hčere.
Toženec kot odvetnik, ki je izvajal BPP, je bil pooblaščen za sprejem prisojenih stroškov od nasprotne stranke v imenu in za račun nasprotne stranke. Ker iz besedila člena 48 ZBPP izrecno izhaja, da je v takem primeru stroške dolžan povrniti upravičenec do brezplačne pravne pomoči, to je stranka, ki jo je zastopal toženec, ne pa tudi pooblaščenec, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč, je zahtevek pravilno zavrnjen zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije.
Za dedovanje mora biti nedvomno ugotovljen tudi obseg zapuščine. Kot izhaja iz sklepa o dedovanju, ki ga prilaga pritožnik, bodo morali za dedovanje dednih pravic, ustanovljenih v korist dedičev pokojnega J. K., njihovi dediči najprej predlagati izdajo dopolnilih sklepov o dedovanju po njih. Šele nato bo lahko sodišče odločalo tudi o dedovanju tega (dodatno ugotovljenega) premoženja, ki bo pripadlo pritožnikovemu očetu, tukajšnjemu zapustniku.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023391
URS člen 22. KZ člen 95. ZKP člen 371, 371/2, 402, 402/3, 502, 502/1, 502a, 502a/1, 502b, 502b/4, 502b/5, 502c, 502c/1.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – postopek za odvzem premoženjske koristi – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – predlog za podaljšanje – pravica do izjave – enako varstvo pravic – kontradiktornost sodnega postopka – pravica do obrambe – kršitev ustavnih pravic – relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sklepa
S tem, ko sodišče prve stopnje predloga državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni vročilo nasprotni stranki oziroma udeležencema postopka, je prekršilo tako določbo 22. člena Ustave RS kot tudi zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.
začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava
Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-2(2), 14/2-2(3), 15, 136, 213, 213/1, 214, 214/1, 221m. ZPP člen 8, 243.
predlog za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - namen postopka prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - načrt finančnega prestrukturiranja - spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve - posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja - prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev - ločitvena pravica - novela zfppipp-e - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - izvedba dokaza z izvedencem - dokazna ocena - pravnomočnost
Dolžnik v primeru, ko je prisilna poravnava sprejeta, nadaljuje s poslovanjem, s tem da mora ukrepe iz načrta finančnega prestrukturiranja (NFP) izvajati v skladu s sprejeto časovnico, da velja, da bo insolventost odpravil. Namen prisilne poravnave je, da dolžnik z izvedbo ukrepov prestrukturiranja znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. V primeru, ko ukrepov NFP ne izvaja v skladu z načrtovanim, se vzpostavi zakonska domneva, da je pri njem podana insolventnost in je na dolžniku, da dokaže nasprotno. Sodišče prve stopnje nima podlage v zakonu, ko navede, da zamujanje z izvedbo drugih ukrepov iz spremenjenega NFP (sNFP) nima enake teže kot ostale zakonske domneve glede insolventnosti. Vse domneve imajo enako težo.
S potrjeno prisilno poravnavo se obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ni spremenila. To pomeni, da se ni spremenila ne njihova dospelost ne njihova višina.
ZIZ člen 35, 35/2, 116. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. ZPUZSO člen 8, 8-6, 8-28. Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin člen 6, 6/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine – območje krajevne pristojnosti – katastrska občina – dve katastrski občini z istim imenom
Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin določa katastrsko občino z imenom Brdo tako v Občini Domžale kot tudi v Občini Ljubljana Vič-Rudnik. Dve katastrski občini z imenom Brdo sta določeni tudi v Pravilniku o območjih in imenih katastrskih občin, in sicer prva z identifikacijsko številko 1965 in druga z identifikacijsko številko 2682. Slednja sodi v območje Okrajnega sodišča v Ljubljani.
pravda po izvršbi - inkaso cesija - prenos terjatve v izterjavo - obvestilo dolžniku - veljavna izpolnitev odstopniku - razmerje indirektnega zastopstva
Prenos terjatve v izterjavo ureja drugi odstavek 425. člena OZ, pri čemer se ta institut tudi skladno s stališči Vrhovnega sodišča RS (sodba III Ips 59/2001 z dne 23. 1. 2002) obravnava kot posebna oblika cesije, sicer imenovana tudi inkaso cesija. Pri odstopu terjatve v izterjavo (inkaso cesija), ravno zato, ker se s cesijo na prevzemnika prenese le upravičenje. Dolžnik zato lahko svojo obveznost še vedno veljavno izpolni odstopniku, kljub dejstvu, da je o cesiji terjatve v izterjavo obveščen.
OZ člen 6, 131, 163, 171, 179, 182, 943, 943/1, 943/3. ZGO-1 člen 22, 22/1. ZJC člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 286, 337, 337/1.
padec na pohodni površini - izogibanje kolesarju - vboklina na pločniku - krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - predpostavke odškodninske obveznosti - soprispevek oškodovanca - potrebna skrbnost pešca - pravno relevantna vzročna zveza - vpliv degenerativnih sprememb na obseg pravno priznane škode - odmera nepremoženjske škode - nastop dolžniške zamude - poškodba ramena (delno pretrganje tetive leve nadgrebenske mišice ramena) - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - neprerekana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Glede na v sodni praksi
že jasno sprejeta stališča, da morajo biti pohodne površine namenjene gibanju pešcev urejene tako, da se pešci po teh lahko varno gibljejo brez da bi bilo pri tem potrebno paziti na vsak korak in ni mogoče zahtevati, da popolno pozornost pri običajni hoji po pločniku v naselju posvečajo le tlom, gibanju pa je namenjena celotna površina pločnika (vključno z robnikom), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka v vboklino na pločniku stopila in padla zaradi opustitve dolžnih ravnanj zavarovanca tožene stranke, ki na kritičnem mestu v okviru izvajanja komunalne dejavnosti ni zagotovil potrebnih vzdrževalnih ukrepov v smislu sanacije poškodovane pohodne površine.
Le če ni verjetno izkazano, da je oškodovančeva (konkretna) nepremoženjska škoda povezana s poškodbo, bi bilo mogoče zahtevek iz tega naslova zavrniti. V kolikor takšen zaključek ni sprejet, pa ni pomembno, da povprečni oškodovanec ne bi utrpel takšnega obsega škode ob enaki poškodbi in da je konkreten obseg škode tožeče stranke večji zaradi degenerativnih sprememb, ki so jo pestile že pred poškodbo. Oškodovalec (zavarovanec tožene stranke) oziroma odgovorna oseba (tožena stranka) namreč mora sprejeti oškodovanca (tožečo stranko) takšnega kot je.