DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014563
Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije člen 124. OZ člen 190. ZDR člen 130. ZPPreb člen 6.
odškodninska odgovornost delavca - vračilo preveč plačanih stroškov za prihod na delo in z dela - stalno bivališče - naslov dejanskega prebivališča
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil toženec obogaten zaradi previsokih izplačanih stroškov za prevoz na delo in z dela z naslova njegovega dejanskega prebivališča. Skladno z ustaljeno sodno prakso se določbe kolektivnih pogodb o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela z naslova stalnega bivališča uporabljajo tako, da se kot naslov bivališča upošteva naslov, s katerega delavec dnevno prihaja na delo. Ker gre pri povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela za povračilo dejansko nastalih stroškov, ni mogoče tolmačiti določb o povračilu stroškov z naslova stalnega bivališča tako, da bi šlo za stalno bivališče, ki izhaja iz Centralnega registra prebivalstva. Glede na to, da gre pri kraju prebivanja za lokacijo, od koder se delavec dejansko vozi na delo, toženec ni bil obogaten s tem, ko je prejemal povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela z naslova, s katerega je dejansko prihajal na delo. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke (toženčevega delodajalca) za vračilo preveč izplačanih stroškov ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženca ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za vrnitev plačanih stroškov za prevoz na delo in z dela še v preostalem delu zavrnilo.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2. URS člen 22.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006327
ZKP člen 39, 39/1-6, 327, 355, 355/2, 371, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - nepristranskost - zaslišanje priče v nenavzočnosti obdolženca - začasna odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izločitev iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je mogoče zahtevati med glavno obravnavo le, če je ta razlog nastal po začetku glavne obravnave, če je bil podan že prej, pa le, če stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan. V obravnavani zadevi zagovornik utemeljuje predlog z navedbo, da je sodnik ugodil predlogu obsojenega za alternativno izvršitev kazni zapora po predhodnem strinjanju ODT. Takšnega ravnanja sodnika ni moč povezati s pomanjkanjem videza nepristranskosti sodnika. Sodišče prve stopnje je obsojencu izreklo zaporno kazen v trajanju, kot je v primeru priznanja krivde predlagala državna tožilka, prav tako sodišče ni prestopilo okvira pristojnosti glede ugoditve predlogu obsojenega za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist.
Tožnica (učiteljica razrednega pouka) je s tem, ko je v spornem obdobju računovodstvu tožene stranke (brez vednosti tožene stranke) podala več pooblastil za prenos dela plače oziroma regresa na drug transakcijski račun, ki je bil v tem času v lasti tožničine hčerke, z namenom izogibanja izvršbi po pravnomočnem sklepu o izvršbi, naklepoma huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V ravnanju tožnice pa niso podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 37. člena KZ-1, kar je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz dokaznega postopku namreč ne izhaja, da bi tožnica računovodkinjo z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto, ali jo pustila v zmoti in jo s tem zapeljala, da ta v škodo svojega in tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica in računovodkinja tožene stranke sta se dogovorili, da se bo s prenakazilom dela tožničine plače ta delno izognila rubežu na to plačo. Po zaključku pritožbenega sodišča so v spornih ravnanjih tožnice (podajanje pooblastil za prenakazilo njene plače in regresa za letni dopust na drug transakcijski račun), skupaj z dejansko izvedbo teh pooblastil (ki jih je opravila računovodkinja tožene stranke), izkazani vsi znaki kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic po drugem
odstavku 223. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 37. člena KZ-1. Z
ato je obstajal tudi utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 53, 53/2, 64, 64/5. ZPP člen 7, 7/1, 12, 285, 337, 337/1.
ugovor tretjega - obrazloženost ugovora tretjega - trditveno in dokazno breme - poziv na dopolnitev ugovora - pomoč prava neuki stranki - ugovor kot pravno sredstvo - materialno procesno vodstvo - vročanje ugovora tretjega v odgovor upniku
Ugovor tretjega mora biti obrazložen, kar pomeni, da morajo biti v njem zatrjevana dejstva in predlagani dokazi, ki na stopnji verjetnosti izkazujejo, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje.
Ugovor je pravno sredstvo. Pozivanje k dopolnjevanju njegove vsebine z navajanjem relevantnih trditev in predlaganjem dokazov bi lahko povzročilo neuravnoteženost položaja strank v postopku s pravnim sredstvom. Preseglo bi pravico neuke stranke oziroma obveznost sodišča da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po zakonu, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Ker je ugovor tretjega pravno sredstvo, glede njegove obrazložitve tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb o materialnem procesnem vodstvu.
odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalna okoliščina - skrb za mladoletne otroke
Po ustaljeni sodni praksi je skrb za mladoletne otroke olajševalna okoliščina, razloga za odstop od sodne prakse pritožbeno sodišče ne vidi, zato ocenjuje, kot opozarja pritožnik v pritožbi, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je ni upoštevalo.
ZDR-1 člen 30, 30/1, 200, 200/1, 200/2, 200/5. ZPP člen 314.
zavrženje tožbe - neizbira kandidata - sodno varstvo - rok - zamuda roka
Po 5. odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tožnik ni ravnal po navedeni zakonski določbi, temveč je vložil pritožbo pri toženi stranki. Zmotno je tožnikovo stališče, da je s tem izbral drugo pot uveljavljanja pravic in da bi sodišče moralo upoštevati roke, določene v 1. in 2. odstavku 200. člena ZDR-1. Ker tožnik sodnega varstva zoper sklep o neizbiri ni uveljavljal v roku iz 5. odstavka 200. člena ZDR, je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na izbiro kanidata, pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
motenje posesti – soposest – služnostna pravica – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – dodelitev zadeve drugemu sodniku
V ponovljenem postopku bo zadeva obravnavana pred drugim sodnikom, ker razpravljajoči sodnik kljub napotkom ni presegel razmišljanja, da v zemljiški knjigi vpisan obseg služnosti vpliva na izid postopka motenja posesti.
začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava
Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
pravda po izvršbi - inkaso cesija - prenos terjatve v izterjavo - obvestilo dolžniku - veljavna izpolnitev odstopniku - razmerje indirektnega zastopstva
Prenos terjatve v izterjavo ureja drugi odstavek 425. člena OZ, pri čemer se ta institut tudi skladno s stališči Vrhovnega sodišča RS (sodba III Ips 59/2001 z dne 23. 1. 2002) obravnava kot posebna oblika cesije, sicer imenovana tudi inkaso cesija. Pri odstopu terjatve v izterjavo (inkaso cesija), ravno zato, ker se s cesijo na prevzemnika prenese le upravičenje. Dolžnik zato lahko svojo obveznost še vedno veljavno izpolni odstopniku, kljub dejstvu, da je o cesiji terjatve v izterjavo obveščen.
Veljavne določbe ZIZ ne omogočajo tako strogega stališča glede subjektivnega kriterija - nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko se je opredelilo, da upnik ni izkazal, da bi dolžnik odtujeval, skrival ali drugače razpolagal s premoženjem, z namenom, da bi bila uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Besedilo zakona namreč ne omenja, da bi nevarnost morala biti konkretizirana z dejanji oziroma opustitvami dolžnika, ki bi bila usmerjena prav k onemogočanju ali otežitvi izterjave sporne denarne terjatve. Upnik mora izkazati le nevarnost, ki je v tem, da dolžnik že odtujuje, skriva ali kako drugače razpolaga s premoženjem in da je takšno njegovo ravnanje najmanj indic, ki kaže na skrivanje, odtujevanje oziroma razpolaganje s premoženjem.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064796
ZD člen 212, 212/1. ZDen člen 74, 81, 82. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
dodatni sklep o dedovanju – obravnava – premoženje po odločbi o denacionalizaciji – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Splošno pravilo iz 1. odstavka 212. člena ZD o izdaji dodatnega sklepa o dedovanju brez obravnave se pri dedovanju premoženja, ki zapustniku pripada po odločbi o denacionalizaciji, uporabi le v primeru, če ni bilo niti oporočnih razpolaganj niti dednih izjav niti dedno pravnih pogodb.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – dobroverni posestnik
Dobroverni posestnik je (vsak) tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje. Dobra vera se domneva. Tožencu ni uspelo izpodbiti te domneve, čeprav ima prav, da je tožnik tisti, ki dokazuje svoje trditve. V konkretnem primeru je prepričljivo dokazal, da se je njegov oče zanesel na dogovor s svojim bratom (tožencem), ko mu je ta obljubil, da bo napako, nastalo zaradi izpada prepisa sporne parcele na tožnikovega očeta, popravil. To pomeni, da je bil dobroveren.
Toženec kot odvetnik, ki je izvajal BPP, je bil pooblaščen za sprejem prisojenih stroškov od nasprotne stranke v imenu in za račun nasprotne stranke. Ker iz besedila člena 48 ZBPP izrecno izhaja, da je v takem primeru stroške dolžan povrniti upravičenec do brezplačne pravne pomoči, to je stranka, ki jo je zastopal toženec, ne pa tudi pooblaščenec, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč, je zahtevek pravilno zavrnjen zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije.
ZIZ člen 35, 35/2, 116. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. ZPUZSO člen 8, 8-6, 8-28. Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin člen 6, 6/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine – območje krajevne pristojnosti – katastrska občina – dve katastrski občini z istim imenom
Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin določa katastrsko občino z imenom Brdo tako v Občini Domžale kot tudi v Občini Ljubljana Vič-Rudnik. Dve katastrski občini z imenom Brdo sta določeni tudi v Pravilniku o območjih in imenih katastrskih občin, in sicer prva z identifikacijsko številko 1965 in druga z identifikacijsko številko 2682. Slednja sodi v območje Okrajnega sodišča v Ljubljani.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023391
URS člen 22. KZ člen 95. ZKP člen 371, 371/2, 402, 402/3, 502, 502/1, 502a, 502a/1, 502b, 502b/4, 502b/5, 502c, 502c/1.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – postopek za odvzem premoženjske koristi – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – predlog za podaljšanje – pravica do izjave – enako varstvo pravic – kontradiktornost sodnega postopka – pravica do obrambe – kršitev ustavnih pravic – relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sklepa
S tem, ko sodišče prve stopnje predloga državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni vročilo nasprotni stranki oziroma udeležencema postopka, je prekršilo tako določbo 22. člena Ustave RS kot tudi zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.
Ustni dogovor je bil sklenjen pod razveznim pogojem. Veljal bi le, če bi tožena stranka dogovorjeno znižano plačilo poravnala do dogovorjenega roka. Ker ga ni, je dogovor o znižanem plačilu prenehal veljati.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – dejavniki, ki vplivajo na dolžino preizkusne dobe
Ob upoštevanju starosti dolžnice (41 let) in njene redne zaposlitve je potrebno za določitev dolžine preizkusnega obdobja bolj upoštevati okoliščino, da dolžnica skrbi za mladoletno hčerko, kakor tudi zatrjevane razloge za nastanek insolventnosti dolžnice - da je v dolgove zašla po razpadu zakonske zveze, pri čemer je izrecno zatrjevala, da po razvezi njen bivši mož z ničemer ne prispeva k preživljanju hčere.
regres zavarovalnice – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode – dokazna ocena – procesno dokazno breme
Nalet na spredaj vozeče vozilo je dejanje, ki je zelo verjetno pogojeno z alkoholnim opojem – npr. zaradi prizadetih sposobnosti zaznavanja, razumevanja, reagiranja, nekritičnosti do nevarnosti. Ugotovljen ni bil noben drug vzrok za tožnikov nalet v pred njim vozeče vozilo. Vse to pomeni, da je dokazno breme, ki je na tožeči stranki, prevaljeno na toženca, ki bi moral sodišče prepričati, da alkoholiziranost na njegovo ravnanje ni vplivala.
osebni stečaj – predpostavke za vodenje postopka – obstoj premoženja stečajnega dolžnika – končanje stečajnega postopka brez razdelitve – preizkus terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – plačilo neplačanega dela terjatev – sklep o preizkusu terjatev – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja
V kolikor ni pogojev za uveljavljanje odpusta obveznosti dolžnika, je nujna predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja obstoj premoženja stečajnega dolžnika, ki bo omogočala (vsaj delno) poplačilo upnikov. Na obstoj te dejanske predpostavke mora sodišče paziti skozi celoten postopek. V kolikor se neobstoj te dejanske predpostavke ugotovi tekom stečajnega postopka, še preden je zaključena faza preizkušanja terjatev, mora sodišče stečajni postopek zgolj ustaviti, ne da bi hkrati odločalo tudi o obsegu obveznosti dolžnika do upnikov.