ZASP člen 145, 145/2, 165, 165/2, 168, 168/1. OZ člen 186.
kršitev avtorske pravice – solidarna odgovornost kršilcev – civilna kazen – višina – dogovorjeni ali običajni honorar ali nadomestilo za tovrstno uporabo – pravni standard
Navedbe tožeče stranke, da je tožena stranka naročila in koordinirala izdelavo etiket za X, ki je bila njena hčerinska družba, kakor tudi, da je tožeča stranka vodila trženje in prodajo ... in J. v Srbiji, je mogoče razumeti kot zatrjevanje položaja tožene stranke kot napeljevalca ali pomagača pri sami kršitvi avtorske pravice, ki naj bi bila storjena s tem, da je družba X sporne etikete, na katerih je tožeča stranka imela avtorsko pravico, plasirala na trgu v Srbiji.
Na primerno nadomestilo za štiriletno časovno obdobje bi prvostopenjsko sodišče lahko sklepalo le na ta način, da bi običajen avtorski honorar, izračunan pod pogoji neomejene časovne uporabe, korigiralo z razmerjem med vtoževanim obdobjem kršitve in pričakovanim obdobjem izkoriščanja avtorskega dela na strani tožene stranke.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070944
OZ člen 190, 533, 533/1, 545. ZD člen 72.
darilo dediču - ustna darilna pogodba - darilni namen - darilo za primer smrti - neupravičena pridobitev - dvig sredstev z računa zapustnika
Ker pravna podlaga, na osnovi katere bi toženka lahko obdržala denar, ki ga je dvignila iz bančnega računa AA, ne obstoji, je pravilen zaključek, da je toženka obogatena, AA oz. dediči, na katere je po njeni smrti prešlo njeno premoženje, pa so prikrajšani (190. člen OZ).
pravica do uporabe svojega jezika - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Zmotne so trditve pritožnice, da je bila obtoženemu kršena pravica do uporabe svojega jezika s tem, ko je podal svoj prvi zagovor pred preiskovalno sodnico dne 13. 12. 2012 brez prisotnosti tolmača. Iz zapisnika o njegovem zaslišanju s tega dne namreč izhaja, da ga je preiskovalna sodnica, upoštevaje dejstvo, da je državljan Kosova, torej tujec, posebej poučila o pravici uporabljati svoj jezik v skladu z 8. členom ZKP in tedaj je obtoženi pojasnil, da slovensko razume in da tolmača ne zahteva ter da se pravici do prevajanja odpoveduje. Iz vsebine njegovega zagovora, ki mu je bil nato prebran na glavni obravnavi in se je tudi ob tem obtoženi odpovedal prevodu s strani prisotnega sodnega tolmača, tudi po oceni sodišča druge stopnje izhaja, da je obtoženi razumel, kar se mu je očitalo v zahtevi za preiskavo in o tem tudi sam, prostovoljno, brez zagovornika, jasno izpovedal in odgovarjal na vprašanja strank. Vsebina njegovega zagovora potrjuje, da je obtoženi razumel potek zaslišanja in vsebino zahteve za preiskavo, se do nje tudi povsem razumljivo in argumentirano, torej z uvidom v dogajanje in v vse očitke, zagovarjal.
O premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca sodišče odloča po določbah od 100. do 111. člena ZKP ter z uporabo zakonov s področja civilnega materialnega prava. Po 101. členu ZKP lahko poda predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. To pomeni, da mora biti predlog vsebinsko enak tožbenemu zahtevku. Da bi kazensko sodišče lahko odločalo o premoženjskopravnem zahtevku, je upravičenec dolžan navesti, katero obliko povrnitve škode zahteva ter svoj zahtevek čimbolj natančno določiti in zanj predložiti dokaze, kar vse je pooblaščenec mladoletnih oškodovancev tudi storil. Pojem škode je v civilnem materialnem pravu opredeljen v določbi 132. člena OZ. Po navedeni določbi se za škodo šteje zmanjšanje premoženja (navadna škoda), kakor tudi izgubljeni dobiček in nepremoženjska škoda. Glede na takšno opredelitev pojma škode ni v skladu z določbo 100. člena ZKP tako ni nobene ovire, da sodišče v okviru premoženjskopravnega zahtevka oškodovancem ne bi priznalo tudi odškodnine za nepremoženjsko škodo, če se le s tem ne bi preveč zavlekel kazenski postopek.
Razlika med pooblastili sodišča v kazenskem postopku in pooblastili sodišča v civilnem postopku je le v tem, da se v kazenskem postopku odloča o premoženjskopravnem zahtevku le meritorno (sodišče ga prizna deloma ali v celoti), a še to le, če sodišče izda obsodilno sodbo, v nobenem primeru pa sodišče nima pooblastil za zavrnitev zahtevka (kakor to velja za pravdo). Ker tem postavkam sodišče prve stopnje ni zadostilo in ni specificiralo, v katerem delu je zahtevkoma ugodilo oziroma kakšni so razlogi za zavrnitev v preostalem delu in kaj vse je pri tej odločitvi upoštevalo, pritožbeno sodišče sodbe v tem delu ne more preizkusiti. Zato je odločbo o premoženjskopravnih zahtevkih spremenilo tako, da je oba mladoletna oškodovanca s celotnima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pot pravde.
Tožnik (policist) je daljše časovno obdobje (več let) s svojo zunajzakonsko partnerico grdo in ponižujoče ravnal, jo pretepal in zmerjal z žaljivkami, jo napadel tako, da jo je prijel za roke, stiskal za vrat in jo potiskal v zid ter da jo je enkrat s strokovnim prijemom prijel za levo roko in ji jo močno zvil. Tožnik je zunajzakonsko parterico določene noči v spalnici fizično napadel in ji zadal številne telesne poškodbe. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepno ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je nesprejemljivo, da bi javni uslužbenec, kateremu se očita storitev nasilnih dejanj, nadaljeval z delom policista.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Ureditveno začasno odredbo je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, v kasnejši sodni odločbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. Če pa bi mu začasna odredba nalagala storitev nečesa, česar z njeno razveljavitvijo ne bi bilo mogoče več odpraviti, ali opustitev nečesa, česar naknadno ne bi bilo mogoče več storiti, izdaja take odredbe ni mogoča.
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 101, 101/1, 208, 343, 343/4, 365, 365-1.
prekinitev izvršilnega postopka - prenehanje pravne osebe - prenehanje pooblastila odvetniku - nedovoljena pritožba - nadaljevanje postopka - izbris družbe iz sodnega registra zaradi pripojitve
S prenehanjem upnika kot pravne osebe zaradi izbrisa iz sodnega registra po samem zakonu preneha pooblastilo, ki ga upnik da odvetnici. Odvetnica ne more biti pooblaščenka neobstoječe pravne osebe, ki je bila stranka tega postopka, sama pa tudi ni oseba, ki bi imela pravico do pritožbe zoper sklep, zato je njena pritožba nedovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081493
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13, 18, 20, 20/1, 20/1-a. ZIZ člen 42.
evropski plačilni nalog - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje - vrnitev v prejšnje stanje - ponovna proučitev evropskega plačilnega naloga
Ob dejstvu, da iz navedenega obvestila romunskega sodišča izhaja, da je bila vročitev opravljena zastopniku tožene stranke, kar pomeni, da je šlo za osebno vročitev po 13. členu Uredbe št. 1896/2006, pritožbeni ugotovitvi, da ni z zelo visoko stopnjo verjetnosti, kaj šele z gotovostjo izkazano, da je bilo pisanje vročeno oziroma da je dejansko prišlo v naslovnikove roke, ni moč slediti.
Institut vrnitve v prejšnje stanje (kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje) ni namenjen sanaciji napak sodišča, ampak sanaciji (zamujenih) procesnih dejanj, ki jih je stranka zamudila iz upravičenih razlogov, ki izvirajo iz njene sfere.
Razlog za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga po a) točki prvega odstavka 20. člena Uredbe št. 1896/2006, na katerega se sklicuje tožena stranka, ne more biti podan že iz razloga, ker je bil slednji (kot je bilo predhodno poudarjeno) evropski plačilni nalog vročen osebno, omenjena točka pa se nanaša na primere, ko je bila izvedena nadomestna vročitev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073589
ZVK člen 13. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 279.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - test reverzibilnosti - nevarnost težko nadomestljive škode - nelojalno oglaševanje
Primerljivost (le da v odnosu do pridobivanja strank - oglaševalcev - inverznih) položajev pravdnih strank ne sme voditi do sklepanja, da je mogoče škodo, ki bi zaradi neizdane začasne odredbe nastala upniku, mogoče vselej denarno ovrednotiti, in posledično zavrnitev izdaje začasne odredbe. V takih primerih je enako mogoče denarno ovrednotiti škodo dolžniku zaradi izdane začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno in zahtevati njeno povrnitev (279. člen ZIZ). Kadar sta položaja upnika in dolžnika glede posledic izdaje začasne odredbe za njuno delovanje in možnost povrnitve prejšnjega stanja (v primeru, da se začasna odredba izkaže za neutemeljeno), povsem primerljiva (tj. da izdana začasna odredba povzroča dolžniku enako „škodo“ kakršno bi neizdana začasna odredba povzročala upniku), ni mogoče izdajo začasne odredba zavrniti s sklicevanjem na možnost denarnega ovrednotenja škode.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – izvedenec – postavitev novega izvedenca – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – razlog za postavitev novega izvedenca
Ker je pisno in ustno podano izvedensko mnenje sodnega izvedenca mag. DD jasno in popolno ter brez nasprotij in strokovno utemeljeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog toženke po postavitvi novega izvedenca. Zgolj nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
neupravičena pridobitev – pobot – ugovor predpravdnega pobotanja – ugovor pravdnega pobotanja – sodni penali – pravna narava sodnih penalov – postopek za določitev sodnih penalov – postopek za izterjavo sodnih penalov
Upnik s sklepom o določitvi sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za njihovo izterjavo. Sodni penali se nato izterjujejo kot denarna terjatev. Oba postopka (postopek za določitev sodnih penalov in postopek za izterjavo sodnih penalov) sta si prirejena. Oba sta predlagalna. Sodišče ju izvede, če ju predlaga upnik. Ni nujno, da je v sklepu o določitvi sodnih penalov določen absolutni znesek, ki ga iz naslova sodnih penalov dolžnik dolguje upniku.
spor majhne vrednosti ‒ začasni zastopnik ‒ stroški postopka ‒ priglasitev stroškov v postopku, v katerem so nastali ‒ obračun DDV ‒ uveljavljanje stroškov v izvršilnem postopku ‒ neizdaja računa
Stroške sodnega postopka je potrebno priglasiti oziroma je možno o njih odločati le v postopku, v katerem so nastali. To velja tudi za od teh stroškov obračunan DDV.
Podlago uveljavljanju stroškov začasnega zastopanja v izvršilnem postopku lahko predstavlja le pravnomočen sklep sodišča, s katerim so bili ti stroški (nagrada) priznani, in ne račun oziroma verodostojna listina. Tožnica do sprožitve izvršbe na podlagi verodostojne listine ni bila upravičena, posledično pa tudi ne do nobenih zaradi nje nastalih stroškov.
ZPrCP člen 3, 3-43, 46, 46/5, 46/5-4. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
prekoračitev hitrosti - merilniki hitrosti - ugotavljanje prekoračene hitrosti - tehnična sredstva
Prekoračena hitrost je tista presežena hitrost, ki je določena s prometnim pravilom ali prometno signalizacijo, lahko je trenutna ali povprečna, na določenem odseku, izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi sredstvi in napravami. Ugotavljanje prekoračene hitrosti je dokaj zahteven tehnični proces, ki ga je zakonodajalec posebej predpisal s podzakonskim aktom, v katerem je posebej razdelal standarde za tehnično brezhibno delovanje merilnikov, kar je v citiranem zakonskem aktu natančno predpisano in ga nikakor ni mogoče razlagati izven tam določenih pogojev. Zato tudi ne more biti nobenega dvoma o tem, da so tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke, ne drži.
stroški izvršilnega postopka – pravočasnost priglasitve stroškov – subjektivni rok
Subjektivni rok, v katerem je treba zahtevati povrnitev izvršilnih stroškov, je predpisan s standardom „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Standard „takoj“ mora glede na okoliščine primera razlagati sodišče, razlaga pa mora biti sicer prožna, upoštevajoč okoliščine primera, a ozka, v smislu, takoj ko je to mogoče.
URS člen 22. ZDoh-2 člen 18, 35, 35/1, 35/2, 38, 38/3, 46. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2, 143. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2, 55a. ZPSV člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41‒52.
nagrada in stroški izvedenca ‒ dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ‒ dohodek iz dejavnosti ‒ odmera DDV ‒ odmera prispevkov ‒ absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Treba je ločiti med dvema situacijama, in sicer ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, in ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno dejavnost. V prvem primeru se dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, v drugem primeru pa kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. To omogoča sodišču, da ugotovi upravičenost izvedenca do DDV ali do socialnih ter zdravstvenih prispevkov.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004437
ZPrCP člen 3, 3-34, 45, 46.
prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje - način ugotavljanja prekrška - tehnična sredstva in naprave
Tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta so lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe o tem, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke pa preseneča, posebej, ker takšna razlaga prihaja s strani prekrškovnega organa, ki mu je kontrola in ugotavljanje prekoračitev hitrosti udeležencev v cestnem prometu zelo dobro poznana.
pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - fikcija umika pritožbe - ena sodna taksa
Sodna taksa za pritožbo je le ena, ne glede na to, da je bila tožena stranka, ko se je izkazalo, da je pritožba (v zvezi s fikcijo po 105.a členu ZPP) umaknjena, ponovno pozvana k plačilu sodne takse, tokrat v nižjem znesku. Še vedno namreč gre za sodno takso za pritožbo, le da je ta v primeru umika pritožbe manjša, v skladu z določbami taksne tarife. Zato ne drži, da bi šlo za odmero neke nove taksne obveznosti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je predlog potrebno zavreči, ker je o oprostitvi sodne takse za pritožbo že bilo odločeno, je zato pravilna.
pravdni stroški – umik tožbe – umik tožbe po izpolnitvi zahtevka – takojšen umik – razlaga standarda takoj
Med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe se ni zgodilo prav nobeno procesno dejanje, niti niso nobeni stranki nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.
odlog izvršbe – odlog na predlog upnika – sprememba zakona – ZIZ-J – podaljšanje dovoljenega odloga – pravočasnost vloženega predloga za podaljšanje odloga
Predlog za podaljšanje dovoljenega odloga mora biti vložen pred potekom odloga. Le v takšnem primeru je namreč mogoče govoriti o podaljšanju že dovoljenega odloga, če pa upnik predlaga odlog po poteku časa, za katerega je bila izvršba odložena, ne gre za njegovo podaljšanje, temveč za predlaganje novega odloga, česar zakon ne dopušča.
odločitev o stroških ‒ izpolnitev obveznosti ‒ pripoznava zahtevka ‒ umik tožbe ‒ zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka ‒ umik tožbe po preteku štirih mesecev ‒ povrnitev pravdnih stroškov ‒ krivdno povzročeni stroški
Umik tožbe po preteku štirih mesecev, odkar je tožena stranka izpolnila zahtevek, bi lahko pomenil kvečjemu podlago za zahtevek, da ji tožnik povrne t. i. krivdno povzročene stroške, ne pa stroškov, ki so tožencema nastali do umika tožbe.