IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058657
OZ člen 1025. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2, 355. ZIZ člen 15, 20a, 20a/3, 20a/5, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 13, 13/1.
ponovna odločitev o istih stroških - res iudicata - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o umiku pritožbe - oprostitev plačila sodnih taks - veljavnost taksne oprostitve - oprostitev vseh taksnih obveznosti v postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - zapadlost terjatve - odpoved pogodbe - poroštvo - solidarni porok - glavni dolžnik - solidarni dolžnik - akcesorna obveznost - odškodninska odgovornost upnika - vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravno odločilna dejstva
Kadar v izreku sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks ni navedbe datuma, od katerega velja taksna oprostitev, je treba ne glede na splošno pravilo o učinkovanju in veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks v prvem odstavku 13. člena ZST-1 šteti, da je dolžnik oproščen plačila sodnih taks za celoten postopek.
Solidarnega poroštva ni mogoče enačiti s solidarno odgovornostjo dolžnikov.
Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za izpolnitev katere se je zavezal tudi porok, zadošča pravilna vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - odstranitev pooblaščenca iz sodne dvorane - vodstvo glavne obravnave - sklep procesnega vodstva - obstoj izvenzakonske skupnosti - dokazno breme - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pravne posledice obstoja partnerske skupnosti - skupno premoženje
Sklep o odstranitvi pooblaščenca stranke iz sodne dvorane je sklep procesnega vodstva (vodstva obravnave). Zoper tak sklep po 4. odstavku 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
Zunaj/izven/zakonska skupnost mora med parterjema pomeniti življenjsko skupnost, tako po vsebini kot zunanjem odrazu. Iti mora torej za življenjsko skupnost v fizično naravnem, v moralno duhovnem, spolnem in ekonomskem pomenu (zunanja konstitutivna odraza – konstitutiven element – tega sta skupno življenje oziroma skupno gospodinjstvo). Bistveno pa je, da mora življenjska skupnost med partnerjema trajati dalj časa, da bi šlo za pravno varovano izvenzakonsko skupnost. Kdaj gre za „dalj časa trajajočo“ življenjsko skupnost zakonodajalec sicer ni preciziral in se ta ugotavlja v vsakem primeru posebej, pri čemer v skladu s sodno prakso na potreben čas trajanja zunajzakonske skupnosti, da bi bila ta izenačena z zakonsko, vpliva tudi rojstvo oziroma načrtovanje otrok (družine).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravni temelj pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih – sprememba istovetnosti zahtevka
Stališče, da naj bi bil obravnavani zahtevek postavljen šele v vlogi z dne 17. 4. 2013, ne drži. Z omenjeno vlogo je zaradi v njej podanih novih trditev prišlo do spremembe njegove istovetnosti (v smislu dodatnega temelja). To pa ne pomeni, da je moč temelj, ki sta ga tožnika v zvezi z zahtevkom zatrjevala že v tožbi, enostavno prezreti.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prostovoljna izselitev iz nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Če se solastnik (enako velja za skupnega lastnika) odpove souporabi skupne nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen.
Tožnik (policist) je daljše časovno obdobje (več let) s svojo zunajzakonsko partnerico grdo in ponižujoče ravnal, jo pretepal in zmerjal z žaljivkami, jo napadel tako, da jo je prijel za roke, stiskal za vrat in jo potiskal v zid ter da jo je enkrat s strokovnim prijemom prijel za levo roko in ji jo močno zvil. Tožnik je zunajzakonsko parterico določene noči v spalnici fizično napadel in ji zadal številne telesne poškodbe. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepno ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je nesprejemljivo, da bi javni uslužbenec, kateremu se očita storitev nasilnih dejanj, nadaljeval z delom policista.
zapuščina – obseg zapuščine – izločitveni zahtevek dediča – plačilo kupnine za stanovanje – pomoč zapustniku
Zahtevek iz 32. člena ZD temelji na dejanskih okoliščinah skupnosti življenja zapustnika in potomca, upoštevajoč vso širino njunega medsebojnega odnosa ter narave posameznih oblik potomčevega prispevka. Gre za upoštevanje materialne in nematerialne oblike potomčeve pomoči zapustniku pri pridobivanju oziroma v konkretnem primeru pritožnikovega celotnega prispevka k ohranitvi (vrednosti) zapustnikovega premoženja. Vse oblike pritožnikovega prispevka je treba presoditi glede na njihov pomen za zapustnika v danih okoliščinah.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – presoja določitve dolžine preizkusnega obdobja – obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem
Stečajni postopek zoper dolžnika se vodi z namenom vsaj delnega poplačila njegovih upnikov. Temu je namenjeno tudi preizkusno obdobje v primeru začetka odpusta obveznosti. Dolžnik si mora prizadevati, da v preizkusnem obdobju v čim večji možni meri poplača svoje upnike.
Uravnoteženost položaja upnikov stečajnega dolžnika, da pridejo do (vsaj delnega) poplačila svojih terjatev in stečajnega dolžnika, da se z uspešno zaključenim postopkom odpusta obveznosti vrne v normalno življenje brez dolgov, je v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP zagotovljena z določitvijo preizkusnega obdobja, upoštevaje vse okoliščine iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/2. ZDR-1 člen 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo izredne odpovedi - objektivni rok - sodna razveza - denarno povračilo - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po preteku šestmesečnega objektivnega roka, določenega v 2. odstavku 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ko delavec celotno obdobje, v katerem bi lahko izrabil letni dopust, tega ne more izrabiti zaradi bolniške odsotnosti, mu pripada denarno nadomestilo za neizrabljen dopust. Enako velja za delavca, ki je sicer na začetku referenčnega obdobja na delu in bi lahko letni dopust izrabil, pa ga ni, nato pa je odsoten z dela zaradi bolezni do konca referenčnega obdobja in obdobja za prenos. Tožnica je bila od 11. 7. 2011 do vročitve odpovedi z dne 4. 4. 2012 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. V obeh primerih, ko je celotno ali večji del referenčnega obdobja oz. obdobja za prenos na bolniškem dopustu, tožnica ni imela možnosti za izrabo letnega dopusta. Ker ne more več izrabiti letnega dopusta, ji skladno s sodno prakso Sodišča EU pripada denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust za leti 2011 in 2012.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – izvedenec – postavitev novega izvedenca – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – razlog za postavitev novega izvedenca
Ker je pisno in ustno podano izvedensko mnenje sodnega izvedenca mag. DD jasno in popolno ter brez nasprotij in strokovno utemeljeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog toženke po postavitvi novega izvedenca. Zgolj nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
neupravičena pridobitev – pobot – ugovor predpravdnega pobotanja – ugovor pravdnega pobotanja – sodni penali – pravna narava sodnih penalov – postopek za določitev sodnih penalov – postopek za izterjavo sodnih penalov
Upnik s sklepom o določitvi sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za njihovo izterjavo. Sodni penali se nato izterjujejo kot denarna terjatev. Oba postopka (postopek za določitev sodnih penalov in postopek za izterjavo sodnih penalov) sta si prirejena. Oba sta predlagalna. Sodišče ju izvede, če ju predlaga upnik. Ni nujno, da je v sklepu o določitvi sodnih penalov določen absolutni znesek, ki ga iz naslova sodnih penalov dolžnik dolguje upniku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073589
ZVK člen 13. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 279.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - test reverzibilnosti - nevarnost težko nadomestljive škode - nelojalno oglaševanje
Primerljivost (le da v odnosu do pridobivanja strank - oglaševalcev - inverznih) položajev pravdnih strank ne sme voditi do sklepanja, da je mogoče škodo, ki bi zaradi neizdane začasne odredbe nastala upniku, mogoče vselej denarno ovrednotiti, in posledično zavrnitev izdaje začasne odredbe. V takih primerih je enako mogoče denarno ovrednotiti škodo dolžniku zaradi izdane začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno in zahtevati njeno povrnitev (279. člen ZIZ). Kadar sta položaja upnika in dolžnika glede posledic izdaje začasne odredbe za njuno delovanje in možnost povrnitve prejšnjega stanja (v primeru, da se začasna odredba izkaže za neutemeljeno), povsem primerljiva (tj. da izdana začasna odredba povzroča dolžniku enako „škodo“ kakršno bi neizdana začasna odredba povzročala upniku), ni mogoče izdajo začasne odredba zavrniti s sklicevanjem na možnost denarnega ovrednotenja škode.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004437
ZPrCP člen 3, 3-34, 45, 46.
prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje - način ugotavljanja prekrška - tehnična sredstva in naprave
Tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta so lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe o tem, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke pa preseneča, posebej, ker takšna razlaga prihaja s strani prekrškovnega organa, ki mu je kontrola in ugotavljanje prekoračitev hitrosti udeležencev v cestnem prometu zelo dobro poznana.
pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - fikcija umika pritožbe - ena sodna taksa
Sodna taksa za pritožbo je le ena, ne glede na to, da je bila tožena stranka, ko se je izkazalo, da je pritožba (v zvezi s fikcijo po 105.a členu ZPP) umaknjena, ponovno pozvana k plačilu sodne takse, tokrat v nižjem znesku. Še vedno namreč gre za sodno takso za pritožbo, le da je ta v primeru umika pritožbe manjša, v skladu z določbami taksne tarife. Zato ne drži, da bi šlo za odmero neke nove taksne obveznosti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je predlog potrebno zavreči, ker je o oprostitvi sodne takse za pritožbo že bilo odločeno, je zato pravilna.
odlog izvršbe – odlog na predlog upnika – sprememba zakona – ZIZ-J – podaljšanje dovoljenega odloga – pravočasnost vloženega predloga za podaljšanje odloga
Predlog za podaljšanje dovoljenega odloga mora biti vložen pred potekom odloga. Le v takšnem primeru je namreč mogoče govoriti o podaljšanju že dovoljenega odloga, če pa upnik predlaga odlog po poteku časa, za katerega je bila izvršba odložena, ne gre za njegovo podaljšanje, temveč za predlaganje novega odloga, česar zakon ne dopušča.
stroški izvršilnega postopka – pravočasnost priglasitve stroškov – subjektivni rok
Subjektivni rok, v katerem je treba zahtevati povrnitev izvršilnih stroškov, je predpisan s standardom „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Standard „takoj“ mora glede na okoliščine primera razlagati sodišče, razlaga pa mora biti sicer prožna, upoštevajoč okoliščine primera, a ozka, v smislu, takoj ko je to mogoče.
pravdni stroški – umik tožbe – umik tožbe po izpolnitvi zahtevka – takojšen umik – razlaga standarda takoj
Med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe se ni zgodilo prav nobeno procesno dejanje, niti niso nobeni stranki nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.
ZPrCP člen 3, 3-43, 46, 46/5, 46/5-4. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
prekoračitev hitrosti - merilniki hitrosti - ugotavljanje prekoračene hitrosti - tehnična sredstva
Prekoračena hitrost je tista presežena hitrost, ki je določena s prometnim pravilom ali prometno signalizacijo, lahko je trenutna ali povprečna, na določenem odseku, izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi sredstvi in napravami. Ugotavljanje prekoračene hitrosti je dokaj zahteven tehnični proces, ki ga je zakonodajalec posebej predpisal s podzakonskim aktom, v katerem je posebej razdelal standarde za tehnično brezhibno delovanje merilnikov, kar je v citiranem zakonskem aktu natančno predpisano in ga nikakor ni mogoče razlagati izven tam določenih pogojev. Zato tudi ne more biti nobenega dvoma o tem, da so tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke, ne drži.
spor majhne vrednosti ‒ začasni zastopnik ‒ stroški postopka ‒ priglasitev stroškov v postopku, v katerem so nastali ‒ obračun DDV ‒ uveljavljanje stroškov v izvršilnem postopku ‒ neizdaja računa
Stroške sodnega postopka je potrebno priglasiti oziroma je možno o njih odločati le v postopku, v katerem so nastali. To velja tudi za od teh stroškov obračunan DDV.
Podlago uveljavljanju stroškov začasnega zastopanja v izvršilnem postopku lahko predstavlja le pravnomočen sklep sodišča, s katerim so bili ti stroški (nagrada) priznani, in ne račun oziroma verodostojna listina. Tožnica do sprožitve izvršbe na podlagi verodostojne listine ni bila upravičena, posledično pa tudi ne do nobenih zaradi nje nastalih stroškov.
URS člen 22. ZDoh-2 člen 18, 35, 35/1, 35/2, 38, 38/3, 46. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2, 143. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2, 55a. ZPSV člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41‒52.
nagrada in stroški izvedenca ‒ dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ‒ dohodek iz dejavnosti ‒ odmera DDV ‒ odmera prispevkov ‒ absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Treba je ločiti med dvema situacijama, in sicer ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, in ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno dejavnost. V prvem primeru se dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, v drugem primeru pa kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. To omogoča sodišču, da ugotovi upravičenost izvedenca do DDV ali do socialnih ter zdravstvenih prispevkov.
URS člen 36, 36/1. ZIP člen 144, 144/2, 186, 186/4, 251.c. ZIZ člen 168, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6, 170, 170/2, 186, 186/4, 251.c, 251.d. ZLNDL člen 3. ZPP člen 8. ZPPSL člen 6. ZST-1 člen 124. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1, 41, 41/1, 133, 133/1, 135, 142, 142/1, 142/1-1, 146, 146/5, 152, 243, 243/2, 243/2-2, 248, 248/2. ZZK-30 člen 36, 36/1.
izvršba na nevpisano nepremičnino - uradni postopek vpisa lastninske pravice - ustavitev izvršilnega postopka - pravica do sodnega varstva
Ker je bila nepremičnina kasneje vpisana v zemljiško knjigo, pa izvršba ne sme teči v nasprotju z zemljiškoknjižnim stanjem, v kateri je kot zemljiškoknjižni lastnik obravnavane nepremičnine vpisana oseba, ki iz pravnomočnega sklepa o izvršbi ne izhaja kot (hipotekarni) dolžnik, pri čemer tudi ni zaznamovana izvršba in vknjižena hipoteka v korist upnika.
Če sodišče sproži uradni postopek vpisa po določilih četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ, kot je to storilo v obravnavani zadevi, sme ustaviti izvršilni postopek šele, če tudi v novo postavljenem roku po tem, ko je upnik seznanjen z neuspešnostjo vpisa zaradi neustreznosti predloženih listin, ta ne vloži tožbe.