ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9.
pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – začasna odredba – predmet zavarovanja z začasno odredbo
Tožnik ni pravočasno reagiral v smislu 1. odstavka 286.b člena ZPP (niti po prejemu ugovora s prilogo v tujem jeziku zaradi nevročenega prevoda te priloge, niti po prejemu prevoda te priloge zaradi tega, ker mu ni bil dan nov rok za odgovor), zato je njegov očitek o bistvenih kršitvah določb postopka po 8. in 9. točki 2. odstavka 339. člena ZPP neutemeljen že iz tega razloga.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060882
ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76.
družbena lastnina – lastninjenje nepremičnin – pravna podlaga lastninjenja – pravica uporabe – posadna listina – gospodarska javna služba – javna površina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi ZGJS, saj prvotožena stranka ni izvajala dejavnosti posebnega družbenega pomena, niti ni opravljala gospodarske javne službe v smislu določil 68. člena ZGJS, niti ni opravljala zadev posebnega družbenega pomena na področju materialne infrastrukture, ki se opravljajo v okviru gospodarske dejavnosti, niti ne gre za dejavnost, ki bi bila financirana iz sredstev prispevkov ali povračil iz sredstev samoprispevka ali sredstev, ki so se obvezno združevala na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma ali drugega samoupravnega splošnega akta oziroma bila neodplačno prenesena v podjetja oziroma organizacije za izvajanje dejavnosti iz 68. člena in 1. odstavka 72. člena ZGJS.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058657
OZ člen 1025. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2, 355. ZIZ člen 15, 20a, 20a/3, 20a/5, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 13, 13/1.
ponovna odločitev o istih stroških - res iudicata - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o umiku pritožbe - oprostitev plačila sodnih taks - veljavnost taksne oprostitve - oprostitev vseh taksnih obveznosti v postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - zapadlost terjatve - odpoved pogodbe - poroštvo - solidarni porok - glavni dolžnik - solidarni dolžnik - akcesorna obveznost - odškodninska odgovornost upnika - vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravno odločilna dejstva
Kadar v izreku sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks ni navedbe datuma, od katerega velja taksna oprostitev, je treba ne glede na splošno pravilo o učinkovanju in veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks v prvem odstavku 13. člena ZST-1 šteti, da je dolžnik oproščen plačila sodnih taks za celoten postopek.
Solidarnega poroštva ni mogoče enačiti s solidarno odgovornostjo dolžnikov.
Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za izpolnitev katere se je zavezal tudi porok, zadošča pravilna vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - odstranitev pooblaščenca iz sodne dvorane - vodstvo glavne obravnave - sklep procesnega vodstva - obstoj izvenzakonske skupnosti - dokazno breme - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pravne posledice obstoja partnerske skupnosti - skupno premoženje
Sklep o odstranitvi pooblaščenca stranke iz sodne dvorane je sklep procesnega vodstva (vodstva obravnave). Zoper tak sklep po 4. odstavku 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
Zunaj/izven/zakonska skupnost mora med parterjema pomeniti življenjsko skupnost, tako po vsebini kot zunanjem odrazu. Iti mora torej za življenjsko skupnost v fizično naravnem, v moralno duhovnem, spolnem in ekonomskem pomenu (zunanja konstitutivna odraza – konstitutiven element – tega sta skupno življenje oziroma skupno gospodinjstvo). Bistveno pa je, da mora življenjska skupnost med partnerjema trajati dalj časa, da bi šlo za pravno varovano izvenzakonsko skupnost. Kdaj gre za „dalj časa trajajočo“ življenjsko skupnost zakonodajalec sicer ni preciziral in se ta ugotavlja v vsakem primeru posebej, pri čemer v skladu s sodno prakso na potreben čas trajanja zunajzakonske skupnosti, da bi bila ta izenačena z zakonsko, vpliva tudi rojstvo oziroma načrtovanje otrok (družine).
odpravnina - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Tožnik in tožena stranka sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorila za izplačilo odpravnine v višini 4 kratne zadnje mesečne bruto plače tožnika le za primer, če tožnik po preteku mandata ni ponovno imenovan na mesto direktorja zadruge in se mu zato pogodba pisno odpove z dvomesečnim odpovednim rokom. Ker pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožnikom in toženo stranko, ni prenehala na zgoraj omenjeni način, temveč zato, ker je bil tožnik predčasno razrešen, tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine, saj zanjo v določilih pogodbe o zaposlitvi ni podlage.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – izvedenec – postavitev novega izvedenca – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – razlog za postavitev novega izvedenca
Ker je pisno in ustno podano izvedensko mnenje sodnega izvedenca mag. DD jasno in popolno ter brez nasprotij in strokovno utemeljeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog toženke po postavitvi novega izvedenca. Zgolj nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov – premoženjsko stanje otrok, do katerih stranka nima več zakonske obveznosti preživljanja – obstoječi dolgovi stranke
Pravilno je stališče sklepa, da pri odločanju o taksni oprostitvi ni upoštevno premoženjsko stanje otrok, do katerih toženka nima več zakonske obveznosti preživljanja, niti obstoječi dolgovi, ki jih toženka poplačuje iz svojih dohodkov.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/2. ZDR-1 člen 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo izredne odpovedi - objektivni rok - sodna razveza - denarno povračilo - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po preteku šestmesečnega objektivnega roka, določenega v 2. odstavku 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ko delavec celotno obdobje, v katerem bi lahko izrabil letni dopust, tega ne more izrabiti zaradi bolniške odsotnosti, mu pripada denarno nadomestilo za neizrabljen dopust. Enako velja za delavca, ki je sicer na začetku referenčnega obdobja na delu in bi lahko letni dopust izrabil, pa ga ni, nato pa je odsoten z dela zaradi bolezni do konca referenčnega obdobja in obdobja za prenos. Tožnica je bila od 11. 7. 2011 do vročitve odpovedi z dne 4. 4. 2012 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. V obeh primerih, ko je celotno ali večji del referenčnega obdobja oz. obdobja za prenos na bolniškem dopustu, tožnica ni imela možnosti za izrabo letnega dopusta. Ker ne more več izrabiti letnega dopusta, ji skladno s sodno prakso Sodišča EU pripada denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust za leti 2011 in 2012.
ZASP člen 145, 145/2, 165, 165/2, 168, 168/1. OZ člen 186.
kršitev avtorske pravice – solidarna odgovornost kršilcev – civilna kazen – višina – dogovorjeni ali običajni honorar ali nadomestilo za tovrstno uporabo – pravni standard
Navedbe tožeče stranke, da je tožena stranka naročila in koordinirala izdelavo etiket za X, ki je bila njena hčerinska družba, kakor tudi, da je tožeča stranka vodila trženje in prodajo ... in J. v Srbiji, je mogoče razumeti kot zatrjevanje položaja tožene stranke kot napeljevalca ali pomagača pri sami kršitvi avtorske pravice, ki naj bi bila storjena s tem, da je družba X sporne etikete, na katerih je tožeča stranka imela avtorsko pravico, plasirala na trgu v Srbiji.
Na primerno nadomestilo za štiriletno časovno obdobje bi prvostopenjsko sodišče lahko sklepalo le na ta način, da bi običajen avtorski honorar, izračunan pod pogoji neomejene časovne uporabe, korigiralo z razmerjem med vtoževanim obdobjem kršitve in pričakovanim obdobjem izkoriščanja avtorskega dela na strani tožene stranke.
ZObr člen 100a, 100a/8. ZPP člen 181, 181/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZDR člen 6a, 45.
prepoved trpinčenja na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca
Zatrjevana ravnanja tožene stranke ne predstavljajo trpinčenja na delovnem mestu, ki je v četrtem odstavku 6.a člena ZDR opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Dejstvo, da tožnica občasno nima dela oziroma da ni polno zaposlena ob ugotovitvi, da je zaposlena zgolj za štiri ure dnevno, ne predstavlja ravnanja, ki bi imelo znake trpinčenja na delovnem mestu. Tudi dejstvo, da kot edina zaposlena nima dostopa do evidenc zaposlenih, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica za opravljanje svojega dela ne potrebuje dostopa do teh evidenc. Znakov trpinčenja na delovnem mestu nima niti kazenska ovadba zoper tožnico in preverjanje utemeljenosti bolniškega staleža tožnice, kar je oboje zakonska možnost (celo dolžnost) tožene stranke, za sum kršitve povračila potnih stroškov oziroma bolniškega staleža pa je imela tožena stranka utemeljene razloge. Tožena stranka prepovedi trpinčenja na delovnem mestu ni kršila z zatrjevanim nepošiljanjem tožnice na dodatna izobraževanja, saj je bil razlog za zavrnitev tožnice v njenem štiriurnem delovniku. Tudi samo dejstvo, da tožnici ni bilo priznano 100 - odstotno nadomestilo v času bolniške odsotnosti (bilo pa ji je priznano 80 oziroma 90 - odstotno nadomestilo), ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica toženi stranki na njeno, sicer neupravičeno zahtevo, ni predložila dokazila o poškodbi. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Primerjava ugotovljenega stanja iz 1. točke sodne poravnave s končnim seznamom preizkušenih terjatev dejansko izkazuje na neskladje v 2. alineji 1. točke sodne poravnave, kjer je navedena višina priznane navadne terjatve pritožnika v višini 10.639,91 EUR. Ne glede na navedeno pa ta pomota v zapisu 1. točke sodne poravnave ni odločilna za presojo učinkov same sodne poravnave. V 2. točki sodne poravnave sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da iz naslova odprtih pravnih razmerij druga drugi ne dolgujeta ničesar. Takšne jasne določbe pa ni mogoče razumeti drugače, kot da se skleniteljici sodne poravnave odpovedujeta vsem medsebojnim zahtevkom iz medsebojnih pravnih razmerij in kar potrjujeta tudi izjavi obeh podpisnic sodne poravnave v 3. in 4. točke sodne poravnave.
pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - fikcija umika pritožbe - ena sodna taksa
Sodna taksa za pritožbo je le ena, ne glede na to, da je bila tožena stranka, ko se je izkazalo, da je pritožba (v zvezi s fikcijo po 105.a členu ZPP) umaknjena, ponovno pozvana k plačilu sodne takse, tokrat v nižjem znesku. Še vedno namreč gre za sodno takso za pritožbo, le da je ta v primeru umika pritožbe manjša, v skladu z določbami taksne tarife. Zato ne drži, da bi šlo za odmero neke nove taksne obveznosti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je predlog potrebno zavreči, ker je o oprostitvi sodne takse za pritožbo že bilo odločeno, je zato pravilna.
odlog izvršbe – odlog na predlog upnika – sprememba zakona – ZIZ-J – podaljšanje dovoljenega odloga – pravočasnost vloženega predloga za podaljšanje odloga
Predlog za podaljšanje dovoljenega odloga mora biti vložen pred potekom odloga. Le v takšnem primeru je namreč mogoče govoriti o podaljšanju že dovoljenega odloga, če pa upnik predlaga odlog po poteku časa, za katerega je bila izvršba odložena, ne gre za njegovo podaljšanje, temveč za predlaganje novega odloga, česar zakon ne dopušča.
ZPrCP člen 3, 3-43, 46, 46/5, 46/5-4. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
prekoračitev hitrosti - merilniki hitrosti - ugotavljanje prekoračene hitrosti - tehnična sredstva
Prekoračena hitrost je tista presežena hitrost, ki je določena s prometnim pravilom ali prometno signalizacijo, lahko je trenutna ali povprečna, na določenem odseku, izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi sredstvi in napravami. Ugotavljanje prekoračene hitrosti je dokaj zahteven tehnični proces, ki ga je zakonodajalec posebej predpisal s podzakonskim aktom, v katerem je posebej razdelal standarde za tehnično brezhibno delovanje merilnikov, kar je v citiranem zakonskem aktu natančno predpisano in ga nikakor ni mogoče razlagati izven tam določenih pogojev. Zato tudi ne more biti nobenega dvoma o tem, da so tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke, ne drži.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004437
ZPrCP člen 3, 3-34, 45, 46.
prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje - način ugotavljanja prekrška - tehnična sredstva in naprave
Tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta so lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe o tem, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke pa preseneča, posebej, ker takšna razlaga prihaja s strani prekrškovnega organa, ki mu je kontrola in ugotavljanje prekoračitev hitrosti udeležencev v cestnem prometu zelo dobro poznana.
pravdni stroški – umik tožbe – umik tožbe po izpolnitvi zahtevka – takojšen umik – razlaga standarda takoj
Med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe se ni zgodilo prav nobeno procesno dejanje, niti niso nobeni stranki nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.
URS člen 22. ZDoh-2 člen 18, 35, 35/1, 35/2, 38, 38/3, 46. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2, 143. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2, 55a. ZPSV člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41‒52.
nagrada in stroški izvedenca ‒ dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ‒ dohodek iz dejavnosti ‒ odmera DDV ‒ odmera prispevkov ‒ absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Treba je ločiti med dvema situacijama, in sicer ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, in ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno dejavnost. V prvem primeru se dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, v drugem primeru pa kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. To omogoča sodišču, da ugotovi upravičenost izvedenca do DDV ali do socialnih ter zdravstvenih prispevkov.
stroški izvršilnega postopka – pravočasnost priglasitve stroškov – subjektivni rok
Subjektivni rok, v katerem je treba zahtevati povrnitev izvršilnih stroškov, je predpisan s standardom „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Standard „takoj“ mora glede na okoliščine primera razlagati sodišče, razlaga pa mora biti sicer prožna, upoštevajoč okoliščine primera, a ozka, v smislu, takoj ko je to mogoče.
spor majhne vrednosti ‒ začasni zastopnik ‒ stroški postopka ‒ priglasitev stroškov v postopku, v katerem so nastali ‒ obračun DDV ‒ uveljavljanje stroškov v izvršilnem postopku ‒ neizdaja računa
Stroške sodnega postopka je potrebno priglasiti oziroma je možno o njih odločati le v postopku, v katerem so nastali. To velja tudi za od teh stroškov obračunan DDV.
Podlago uveljavljanju stroškov začasnega zastopanja v izvršilnem postopku lahko predstavlja le pravnomočen sklep sodišča, s katerim so bili ti stroški (nagrada) priznani, in ne račun oziroma verodostojna listina. Tožnica do sprožitve izvršbe na podlagi verodostojne listine ni bila upravičena, posledično pa tudi ne do nobenih zaradi nje nastalih stroškov.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Na dejansko stanje kot ga ugotovi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti, je pritožbeno sodišče vezano, sodbo izdano v tovrstnih sporih pa je mogoče izpodbijati le iz razloga absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.