Upravitelj zapuščine ne more biti določen za upravljanje s stvarmi, ki ne sodijo v zapuščino.
Če pritožnik v hiši živi, izročitev njenih ključev upravitelju zapuščine presega namen oz. domet odločitve o (začasnem) upravljanju zapuščine, ki je v ohranjanju njene substance in v odvračanju škode.
kršitev kazenskega zakona – kazniva dejanja zoper pravosodje – kriva izpovedba – obstoj kaznivega dejanja – oškodovanec – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res je sicer, da po svoji naravi obtožencu očitano kaznivo dejanje sodi med kazniva dejanja zoper pravosodje, kar pa ne pomeni, da zaradi tega ne more biti oškodovanec tudi fizična oseba.
Za obstoj kaznivega dejanja krive izpovedbe v kazenskem postopku ni pomembno, ali je to vplivalo na izid kazenskega postopka.
Tožničino ravnanje s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom je takšno upnikovo ravnanje, zaradi katerega pretrganje zastaranja, zaradi katerega pretrganja zastaranja nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi proti poroku.
Toženec je predlagal ustrezen dokaz za svojo trditev o neutemeljenosti terjatve po višini in ga nato umaknil, zato mu je bilo znano, s katerim dokazom bi lahko ovrgel tožničine trditve in dokaze in ni potreboval pomoči sodišča prve stopnje v smislu 285. čl. ZPP.
stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Glede na dejstvo, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom objavljen dne 13. 3. 2015, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom dne 13. 3. 2015, in ne šele s trenutkom objave kasneje tekom tega dne, kot to zmotno meni upnik v pritožbi.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - odstranitev pooblaščenca iz sodne dvorane - vodstvo glavne obravnave - sklep procesnega vodstva - obstoj izvenzakonske skupnosti - dokazno breme - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pravne posledice obstoja partnerske skupnosti - skupno premoženje
Sklep o odstranitvi pooblaščenca stranke iz sodne dvorane je sklep procesnega vodstva (vodstva obravnave). Zoper tak sklep po 4. odstavku 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
Zunaj/izven/zakonska skupnost mora med parterjema pomeniti življenjsko skupnost, tako po vsebini kot zunanjem odrazu. Iti mora torej za življenjsko skupnost v fizično naravnem, v moralno duhovnem, spolnem in ekonomskem pomenu (zunanja konstitutivna odraza – konstitutiven element – tega sta skupno življenje oziroma skupno gospodinjstvo). Bistveno pa je, da mora življenjska skupnost med partnerjema trajati dalj časa, da bi šlo za pravno varovano izvenzakonsko skupnost. Kdaj gre za „dalj časa trajajočo“ življenjsko skupnost zakonodajalec sicer ni preciziral in se ta ugotavlja v vsakem primeru posebej, pri čemer v skladu s sodno prakso na potreben čas trajanja zunajzakonske skupnosti, da bi bila ta izenačena z zakonsko, vpliva tudi rojstvo oziroma načrtovanje otrok (družine).
javna naročila – veljavnost pogodbe – pogodba o oddaji javnega naročila – obličnost – oblika pogodbe o oddaji javnega naročila – ustna pogodba
Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bila (zgolj) ustno sklenjena pogodba, na katero se sklicuje tožnik, nedovoljena in posledično brez učinka, ne drži. V postopkih javnega naročanja je namreč obličnost z zakonom določena zaradi dokazovanja pravnega posla (oziroma je njen namen olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe) in ne kot pogoj za njegovo veljavnost. To pomeni, da je ustna pogodba veljavno sklenjena in obe stranki tudi zavezuje.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060882
ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76.
družbena lastnina – lastninjenje nepremičnin – pravna podlaga lastninjenja – pravica uporabe – posadna listina – gospodarska javna služba – javna površina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi ZGJS, saj prvotožena stranka ni izvajala dejavnosti posebnega družbenega pomena, niti ni opravljala gospodarske javne službe v smislu določil 68. člena ZGJS, niti ni opravljala zadev posebnega družbenega pomena na področju materialne infrastrukture, ki se opravljajo v okviru gospodarske dejavnosti, niti ne gre za dejavnost, ki bi bila financirana iz sredstev prispevkov ali povračil iz sredstev samoprispevka ali sredstev, ki so se obvezno združevala na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma ali drugega samoupravnega splošnega akta oziroma bila neodplačno prenesena v podjetja oziroma organizacije za izvajanje dejavnosti iz 68. člena in 1. odstavka 72. člena ZGJS.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058657
OZ člen 1025. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2, 355. ZIZ člen 15, 20a, 20a/3, 20a/5, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 13, 13/1.
ponovna odločitev o istih stroških - res iudicata - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o umiku pritožbe - oprostitev plačila sodnih taks - veljavnost taksne oprostitve - oprostitev vseh taksnih obveznosti v postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - zapadlost terjatve - odpoved pogodbe - poroštvo - solidarni porok - glavni dolžnik - solidarni dolžnik - akcesorna obveznost - odškodninska odgovornost upnika - vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravno odločilna dejstva
Kadar v izreku sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks ni navedbe datuma, od katerega velja taksna oprostitev, je treba ne glede na splošno pravilo o učinkovanju in veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks v prvem odstavku 13. člena ZST-1 šteti, da je dolžnik oproščen plačila sodnih taks za celoten postopek.
Solidarnega poroštva ni mogoče enačiti s solidarno odgovornostjo dolžnikov.
Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za izpolnitev katere se je zavezal tudi porok, zadošča pravilna vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
odpravnina - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Tožnik in tožena stranka sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorila za izplačilo odpravnine v višini 4 kratne zadnje mesečne bruto plače tožnika le za primer, če tožnik po preteku mandata ni ponovno imenovan na mesto direktorja zadruge in se mu zato pogodba pisno odpove z dvomesečnim odpovednim rokom. Ker pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožnikom in toženo stranko, ni prenehala na zgoraj omenjeni način, temveč zato, ker je bil tožnik predčasno razrešen, tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine, saj zanjo v določilih pogodbe o zaposlitvi ni podlage.
ZObr člen 100a, 100a/8. ZPP člen 181, 181/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZDR člen 6a, 45.
prepoved trpinčenja na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca
Zatrjevana ravnanja tožene stranke ne predstavljajo trpinčenja na delovnem mestu, ki je v četrtem odstavku 6.a člena ZDR opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Dejstvo, da tožnica občasno nima dela oziroma da ni polno zaposlena ob ugotovitvi, da je zaposlena zgolj za štiri ure dnevno, ne predstavlja ravnanja, ki bi imelo znake trpinčenja na delovnem mestu. Tudi dejstvo, da kot edina zaposlena nima dostopa do evidenc zaposlenih, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica za opravljanje svojega dela ne potrebuje dostopa do teh evidenc. Znakov trpinčenja na delovnem mestu nima niti kazenska ovadba zoper tožnico in preverjanje utemeljenosti bolniškega staleža tožnice, kar je oboje zakonska možnost (celo dolžnost) tožene stranke, za sum kršitve povračila potnih stroškov oziroma bolniškega staleža pa je imela tožena stranka utemeljene razloge. Tožena stranka prepovedi trpinčenja na delovnem mestu ni kršila z zatrjevanim nepošiljanjem tožnice na dodatna izobraževanja, saj je bil razlog za zavrnitev tožnice v njenem štiriurnem delovniku. Tudi samo dejstvo, da tožnici ni bilo priznano 100 - odstotno nadomestilo v času bolniške odsotnosti (bilo pa ji je priznano 80 oziroma 90 - odstotno nadomestilo), ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica toženi stranki na njeno, sicer neupravičeno zahtevo, ni predložila dokazila o poškodbi. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
URS člen 147. SPZ člen 150, 150/1. ZDavP-2 člen 126a, 126a/1. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 319, 319/2.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - ugovor zoper sklep o zavarovanju - izterjava davčne obveznosti - prepoved retroaktivnosti - načelo davčne predvidljivosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - nezakonit vpis hipoteke - predmet zavarovanja - ponovno zavarovanje iste terjatve
Ponovno zavarovanje iste že zavarovane terjatve na istem predmetu zavarovanja ni dopustno.
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9.
pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – začasna odredba – predmet zavarovanja z začasno odredbo
Tožnik ni pravočasno reagiral v smislu 1. odstavka 286.b člena ZPP (niti po prejemu ugovora s prilogo v tujem jeziku zaradi nevročenega prevoda te priloge, niti po prejemu prevoda te priloge zaradi tega, ker mu ni bil dan nov rok za odgovor), zato je njegov očitek o bistvenih kršitvah določb postopka po 8. in 9. točki 2. odstavka 339. člena ZPP neutemeljen že iz tega razloga.
zapuščina – obseg zapuščine – izločitveni zahtevek dediča – plačilo kupnine za stanovanje – pomoč zapustniku
Zahtevek iz 32. člena ZD temelji na dejanskih okoliščinah skupnosti življenja zapustnika in potomca, upoštevajoč vso širino njunega medsebojnega odnosa ter narave posameznih oblik potomčevega prispevka. Gre za upoštevanje materialne in nematerialne oblike potomčeve pomoči zapustniku pri pridobivanju oziroma v konkretnem primeru pritožnikovega celotnega prispevka k ohranitvi (vrednosti) zapustnikovega premoženja. Vse oblike pritožnikovega prispevka je treba presoditi glede na njihov pomen za zapustnika v danih okoliščinah.
Primerjava ugotovljenega stanja iz 1. točke sodne poravnave s končnim seznamom preizkušenih terjatev dejansko izkazuje na neskladje v 2. alineji 1. točke sodne poravnave, kjer je navedena višina priznane navadne terjatve pritožnika v višini 10.639,91 EUR. Ne glede na navedeno pa ta pomota v zapisu 1. točke sodne poravnave ni odločilna za presojo učinkov same sodne poravnave. V 2. točki sodne poravnave sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da iz naslova odprtih pravnih razmerij druga drugi ne dolgujeta ničesar. Takšne jasne določbe pa ni mogoče razumeti drugače, kot da se skleniteljici sodne poravnave odpovedujeta vsem medsebojnim zahtevkom iz medsebojnih pravnih razmerij in kar potrjujeta tudi izjavi obeh podpisnic sodne poravnave v 3. in 4. točke sodne poravnave.
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani in ne more nadomestiti ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Kljub sprejetim smernicam in usmeritvam tožena stranka pri ocenjevanju tožnikovega dela za leto 2011 ni dokazala, da je upoštevala predpisane kriterije. Ker izpodbijana ocena tožnikovega dela za leto 2011 (ocena „prav dobro“) ni bila rezultat kompromisa nadrejenih delavcev tožnika v spornem času in nadrejeni delavec, ki je tožnika ocenjeval, ni upošteval predpisanih kriterijev, ocena „prav dobro“ ni objektivna. Tožnikovo delo je bilo vrhunsko, na odličnem nivoju, pravočasno in je tožnik izdal popolne pisne izdelke, to pa ustreza določbam Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede za oceno „odlično“. Za oceno „odlično“ je potrebno doseči nadpovprečne rezultate in opraviti delo visoko nad pričakovanji ter se odlikovati po izjemni samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti. Tožnikovo delo je ustrezalo tem kriterijem. Zato je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o oceni tožnikovega dela za leto 2011 utemeljen.
Tožnik (policist) je daljše časovno obdobje (več let) s svojo zunajzakonsko partnerico grdo in ponižujoče ravnal, jo pretepal in zmerjal z žaljivkami, jo napadel tako, da jo je prijel za roke, stiskal za vrat in jo potiskal v zid ter da jo je enkrat s strokovnim prijemom prijel za levo roko in ji jo močno zvil. Tožnik je zunajzakonsko parterico določene noči v spalnici fizično napadel in ji zadal številne telesne poškodbe. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepno ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je nesprejemljivo, da bi javni uslužbenec, kateremu se očita storitev nasilnih dejanj, nadaljeval z delom policista.
ZASP člen 145, 145/2, 165, 165/2, 168, 168/1. OZ člen 186.
kršitev avtorske pravice – solidarna odgovornost kršilcev – civilna kazen – višina – dogovorjeni ali običajni honorar ali nadomestilo za tovrstno uporabo – pravni standard
Navedbe tožeče stranke, da je tožena stranka naročila in koordinirala izdelavo etiket za X, ki je bila njena hčerinska družba, kakor tudi, da je tožeča stranka vodila trženje in prodajo ... in J. v Srbiji, je mogoče razumeti kot zatrjevanje položaja tožene stranke kot napeljevalca ali pomagača pri sami kršitvi avtorske pravice, ki naj bi bila storjena s tem, da je družba X sporne etikete, na katerih je tožeča stranka imela avtorsko pravico, plasirala na trgu v Srbiji.
Na primerno nadomestilo za štiriletno časovno obdobje bi prvostopenjsko sodišče lahko sklepalo le na ta način, da bi običajen avtorski honorar, izračunan pod pogoji neomejene časovne uporabe, korigiralo z razmerjem med vtoževanim obdobjem kršitve in pričakovanim obdobjem izkoriščanja avtorskega dela na strani tožene stranke.
Toženka se je po prejemu pripravljalne vloge tožnice, v kateri je bila zajeta zadnja sprememba tožbe, brez nasprotovanja spustila v obravnavanje o glavni stvari, zato o dopustnosti te spremembe tožbe ne more biti dvoma (drugi odstavek 185. člena ZPP), posledično pa tudi ne o njeni relevantnosti za sodišče prve stopnje, ki mora v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/2. ZDR-1 člen 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo izredne odpovedi - objektivni rok - sodna razveza - denarno povračilo - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po preteku šestmesečnega objektivnega roka, določenega v 2. odstavku 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ko delavec celotno obdobje, v katerem bi lahko izrabil letni dopust, tega ne more izrabiti zaradi bolniške odsotnosti, mu pripada denarno nadomestilo za neizrabljen dopust. Enako velja za delavca, ki je sicer na začetku referenčnega obdobja na delu in bi lahko letni dopust izrabil, pa ga ni, nato pa je odsoten z dela zaradi bolezni do konca referenčnega obdobja in obdobja za prenos. Tožnica je bila od 11. 7. 2011 do vročitve odpovedi z dne 4. 4. 2012 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. V obeh primerih, ko je celotno ali večji del referenčnega obdobja oz. obdobja za prenos na bolniškem dopustu, tožnica ni imela možnosti za izrabo letnega dopusta. Ker ne more več izrabiti letnega dopusta, ji skladno s sodno prakso Sodišča EU pripada denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust za leti 2011 in 2012.