IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066198
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2. ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-3, 210/1-4, 210/2, 211, 211/1, 213, 215, 215/3. ZPP člen 316.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - zavrnitev predloga za izvršbo - izvršilni naslov - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - prednostne terjatve - navadne terjatve - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - pripoznava terjatve v pravdnem postopku - terjatve, priznane v postopku prisilne poravnave
Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo upnikove prednostne terjatve, zato je sodišče upnikov predlog za izvršbo pravilno zavrnilo.
Tožničino ravnanje s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom je takšno upnikovo ravnanje, zaradi katerega pretrganje zastaranja, zaradi katerega pretrganja zastaranja nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi proti poroku.
Toženec je predlagal ustrezen dokaz za svojo trditev o neutemeljenosti terjatve po višini in ga nato umaknil, zato mu je bilo znano, s katerim dokazom bi lahko ovrgel tožničine trditve in dokaze in ni potreboval pomoči sodišča prve stopnje v smislu 285. čl. ZPP.
stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Glede na dejstvo, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom objavljen dne 13. 3. 2015, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom dne 13. 3. 2015, in ne šele s trenutkom objave kasneje tekom tega dne, kot to zmotno meni upnik v pritožbi.
kršitev kazenskega zakona – kazniva dejanja zoper pravosodje – kriva izpovedba – obstoj kaznivega dejanja – oškodovanec – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res je sicer, da po svoji naravi obtožencu očitano kaznivo dejanje sodi med kazniva dejanja zoper pravosodje, kar pa ne pomeni, da zaradi tega ne more biti oškodovanec tudi fizična oseba.
Za obstoj kaznivega dejanja krive izpovedbe v kazenskem postopku ni pomembno, ali je to vplivalo na izid kazenskega postopka.
neupravičena pridobitev – pobot – ugovor predpravdnega pobotanja – ugovor pravdnega pobotanja – sodni penali – pravna narava sodnih penalov – postopek za določitev sodnih penalov – postopek za izterjavo sodnih penalov
Upnik s sklepom o določitvi sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za njihovo izterjavo. Sodni penali se nato izterjujejo kot denarna terjatev. Oba postopka (postopek za določitev sodnih penalov in postopek za izterjavo sodnih penalov) sta si prirejena. Oba sta predlagalna. Sodišče ju izvede, če ju predlaga upnik. Ni nujno, da je v sklepu o določitvi sodnih penalov določen absolutni znesek, ki ga iz naslova sodnih penalov dolžnik dolguje upniku.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – nevarna vožnja v cestnem prometu – zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči – lahka telesna poškodba poškodovanca – nedokazanost kvalifikatornega zakonskega znaka kaznivega dejanja – površinska poškodba glave – prepoved reformatio in peius – krivda – odločba o kazenski sankciji – stek kaznivih dejanj – sprememba sodbe
Zgolj omemba v enem spisovnem dokumentu, da je oškodovanka utrpela površinsko poškodbo glave, ob odsotnosti drugih dokaznih virov, ki bi konkretizirale naravo, vrsto in obseg poškodbe, še ne zadošča za zaključek, da gre za lahko telesno poškodbo.
unovčenje stečajne mase - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - obvestitev predkupnega upravičenca o javni dražbi - odločanje o soglasju - meje preizkusa pogojev za izdajo soglasja - zapisnik o javni dražbi - podatki o poteku dražbe
Presoja sodišča pri odločanju o predlogu za izdajo soglasja k pogodbi, kadar je pogodba sklenjena na podlagi javne dražbe z zniževanjem izklicne cene, se po sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP omeji le na preizkus, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in v primeru, če je bila prodajna cena nižja od polovice vrednosti premoženja, ocenjene po likvidacijski vrednosti, mora sodišče preveriti, ali je soglasje podal tudi upniški odbor, če je ta ustanovljen. ZFPPIPP torej ne terja tudi presoje, ali so bila pri prodaji upoštevana tudi pravila o uveljavitvi predkupne pravice iz 347. člena ZFPPIPP. Na tako presojo ni mogoče sklepati niti iz zahteve po predložitvi zapisnika o javni dražbi k predlogu upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. Zapisnik o javni dražbi je namenjen zgolj presoji, ali je bila prodaja opravljena skladno s pravnomočnim sklepom sodišča o prodaji (ki pa ne vsebuje določb o predkupnih upravičencih in načinu uveljavljanja predkupne pravice).
stroški stečajnega postopka – soglasje za izplačilo – rezervacija sredstev
ZFPPIPP (ob razdelitvi splošne razdelitvene mase) predvideva rezervacijo sredstev le za plačilo prerekanih terjatev in terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta razdelitve še ni uresničil (drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 362. člena ZFPPIPP). V danem primeru za takšni terjatvi ne gre. Upnikoma zato ni mogoče zadrževati izplačila zneskov priznanih terjatev do pravnomočne rešitve sporov, v katerih ju stečajni dolžnik toži zaradi odškodninske odgovornosti poslovodstva.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Ureditveno začasno odredbo je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, v kasnejši sodni odločbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. Če pa bi mu začasna odredba nalagala storitev nečesa, česar z njeno razveljavitvijo ne bi bilo mogoče več odpraviti, ali opustitev nečesa, česar naknadno ne bi bilo mogoče več storiti, izdaja take odredbe ni mogoča.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prostovoljna izselitev iz nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Če se solastnik (enako velja za skupnega lastnika) odpove souporabi skupne nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen.
pravica do uporabe svojega jezika - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Zmotne so trditve pritožnice, da je bila obtoženemu kršena pravica do uporabe svojega jezika s tem, ko je podal svoj prvi zagovor pred preiskovalno sodnico dne 13. 12. 2012 brez prisotnosti tolmača. Iz zapisnika o njegovem zaslišanju s tega dne namreč izhaja, da ga je preiskovalna sodnica, upoštevaje dejstvo, da je državljan Kosova, torej tujec, posebej poučila o pravici uporabljati svoj jezik v skladu z 8. členom ZKP in tedaj je obtoženi pojasnil, da slovensko razume in da tolmača ne zahteva ter da se pravici do prevajanja odpoveduje. Iz vsebine njegovega zagovora, ki mu je bil nato prebran na glavni obravnavi in se je tudi ob tem obtoženi odpovedal prevodu s strani prisotnega sodnega tolmača, tudi po oceni sodišča druge stopnje izhaja, da je obtoženi razumel, kar se mu je očitalo v zahtevi za preiskavo in o tem tudi sam, prostovoljno, brez zagovornika, jasno izpovedal in odgovarjal na vprašanja strank. Vsebina njegovega zagovora potrjuje, da je obtoženi razumel potek zaslišanja in vsebino zahteve za preiskavo, se do nje tudi povsem razumljivo in argumentirano, torej z uvidom v dogajanje in v vse očitke, zagovarjal.
O premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca sodišče odloča po določbah od 100. do 111. člena ZKP ter z uporabo zakonov s področja civilnega materialnega prava. Po 101. členu ZKP lahko poda predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. To pomeni, da mora biti predlog vsebinsko enak tožbenemu zahtevku. Da bi kazensko sodišče lahko odločalo o premoženjskopravnem zahtevku, je upravičenec dolžan navesti, katero obliko povrnitve škode zahteva ter svoj zahtevek čimbolj natančno določiti in zanj predložiti dokaze, kar vse je pooblaščenec mladoletnih oškodovancev tudi storil. Pojem škode je v civilnem materialnem pravu opredeljen v določbi 132. člena OZ. Po navedeni določbi se za škodo šteje zmanjšanje premoženja (navadna škoda), kakor tudi izgubljeni dobiček in nepremoženjska škoda. Glede na takšno opredelitev pojma škode ni v skladu z določbo 100. člena ZKP tako ni nobene ovire, da sodišče v okviru premoženjskopravnega zahtevka oškodovancem ne bi priznalo tudi odškodnine za nepremoženjsko škodo, če se le s tem ne bi preveč zavlekel kazenski postopek.
Razlika med pooblastili sodišča v kazenskem postopku in pooblastili sodišča v civilnem postopku je le v tem, da se v kazenskem postopku odloča o premoženjskopravnem zahtevku le meritorno (sodišče ga prizna deloma ali v celoti), a še to le, če sodišče izda obsodilno sodbo, v nobenem primeru pa sodišče nima pooblastil za zavrnitev zahtevka (kakor to velja za pravdo). Ker tem postavkam sodišče prve stopnje ni zadostilo in ni specificiralo, v katerem delu je zahtevkoma ugodilo oziroma kakšni so razlogi za zavrnitev v preostalem delu in kaj vse je pri tej odločitvi upoštevalo, pritožbeno sodišče sodbe v tem delu ne more preizkusiti. Zato je odločbo o premoženjskopravnih zahtevkih spremenilo tako, da je oba mladoletna oškodovanca s celotnima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pot pravde.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - fiktiven razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu določb prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1, temveč je bil ta razlog zgolj fiktiven. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana iz osebnih razlogov, in sicer zaradi tožnikove prošnje za izrabo letnega dopusta in uporabe službenega računalnika za osebne potrebe. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZObr člen 100a, 100a/8. ZPP člen 181, 181/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZDR člen 6a, 45.
prepoved trpinčenja na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca
Zatrjevana ravnanja tožene stranke ne predstavljajo trpinčenja na delovnem mestu, ki je v četrtem odstavku 6.a člena ZDR opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Dejstvo, da tožnica občasno nima dela oziroma da ni polno zaposlena ob ugotovitvi, da je zaposlena zgolj za štiri ure dnevno, ne predstavlja ravnanja, ki bi imelo znake trpinčenja na delovnem mestu. Tudi dejstvo, da kot edina zaposlena nima dostopa do evidenc zaposlenih, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica za opravljanje svojega dela ne potrebuje dostopa do teh evidenc. Znakov trpinčenja na delovnem mestu nima niti kazenska ovadba zoper tožnico in preverjanje utemeljenosti bolniškega staleža tožnice, kar je oboje zakonska možnost (celo dolžnost) tožene stranke, za sum kršitve povračila potnih stroškov oziroma bolniškega staleža pa je imela tožena stranka utemeljene razloge. Tožena stranka prepovedi trpinčenja na delovnem mestu ni kršila z zatrjevanim nepošiljanjem tožnice na dodatna izobraževanja, saj je bil razlog za zavrnitev tožnice v njenem štiriurnem delovniku. Tudi samo dejstvo, da tožnici ni bilo priznano 100 - odstotno nadomestilo v času bolniške odsotnosti (bilo pa ji je priznano 80 oziroma 90 - odstotno nadomestilo), ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica toženi stranki na njeno, sicer neupravičeno zahtevo, ni predložila dokazila o poškodbi. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Po določbi četrtega odstavka 271. člena OZ lahko upnik sprejme izpolnitev tretjega tudi brez dolžnikove vednosti in celo zoper dolžnikovo voljo, četudi tretji nima pravnega interesa za izpolnitev obveznosti.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da tožnica še nima terjatve do toženke, ker do zaključka stečajnega postopka obstaja možnost, da pride do poplačila. Toženka se je zavezala kot porok in plačnik, kar pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (3. odstavek 1019. člena OZ). Da bi bila terjatev ali njen del že poplačana, pa pritožba ne uveljavlja.
Toženka se je po prejemu pripravljalne vloge tožnice, v kateri je bila zajeta zadnja sprememba tožbe, brez nasprotovanja spustila v obravnavanje o glavni stvari, zato o dopustnosti te spremembe tožbe ne more biti dvoma (drugi odstavek 185. člena ZPP), posledično pa tudi ne o njeni relevantnosti za sodišče prve stopnje, ki mora v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
določljivost obsega škode - zastaranje odškodninske terjatve
Pritožbeno sodišče je utemeljeno zaključilo, da so bili vsi elementi, na podlagi katerih je bila škoda zaradi poškodb konkretnega vozila dovolj določljiva, znani že na dan škodnega dogodka, ko je bilo že znano, katere dele vozila je treba zamenjati ali popraviti. Samo vedenje o škodi ne pomeni, da mora oškodovanec poznati njen konkretni znesek (da mu mora biti znan obseg vse škode), ampak da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 66, 66/1. ZZZDR člen 57, 57/1.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - izločitveni zahtevek - skupno premoženje - delež dolžnika na skupnem premoženju
Tretji lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet uspe, če vsaj verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Ugotovljeno dejstvo, da spada osebno vozilo, ki je predmet izvršbe, v skupno premoženje tožnice in njenega moža (dolžnika v izvršilnem postopku), samo po sebi ne daje ustrezne podlage za zaključek, da je izvršba na osebno vozilo dopustna zaradi dolgov dolžnika. Toženka kot upnica v izvršilnem postopku proti možu tožnice, bi tako morala na podlagi prvega odstavka 57. ZZZDR člena zahtevati, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in šele nato zahtevati izvršbo na ta delež.
Primerjava ugotovljenega stanja iz 1. točke sodne poravnave s končnim seznamom preizkušenih terjatev dejansko izkazuje na neskladje v 2. alineji 1. točke sodne poravnave, kjer je navedena višina priznane navadne terjatve pritožnika v višini 10.639,91 EUR. Ne glede na navedeno pa ta pomota v zapisu 1. točke sodne poravnave ni odločilna za presojo učinkov same sodne poravnave. V 2. točki sodne poravnave sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da iz naslova odprtih pravnih razmerij druga drugi ne dolgujeta ničesar. Takšne jasne določbe pa ni mogoče razumeti drugače, kot da se skleniteljici sodne poravnave odpovedujeta vsem medsebojnim zahtevkom iz medsebojnih pravnih razmerij in kar potrjujeta tudi izjavi obeh podpisnic sodne poravnave v 3. in 4. točke sodne poravnave.