Upravitelj zapuščine ne more biti določen za upravljanje s stvarmi, ki ne sodijo v zapuščino.
Če pritožnik v hiši živi, izročitev njenih ključev upravitelju zapuščine presega namen oz. domet odločitve o (začasnem) upravljanju zapuščine, ki je v ohranjanju njene substance in v odvračanju škode.
stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Glede na dejstvo, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom objavljen dne 13. 3. 2015, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom dne 13. 3. 2015, in ne šele s trenutkom objave kasneje tekom tega dne, kot to zmotno meni upnik v pritožbi.
kršitev kazenskega zakona – kazniva dejanja zoper pravosodje – kriva izpovedba – obstoj kaznivega dejanja – oškodovanec – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res je sicer, da po svoji naravi obtožencu očitano kaznivo dejanje sodi med kazniva dejanja zoper pravosodje, kar pa ne pomeni, da zaradi tega ne more biti oškodovanec tudi fizična oseba.
Za obstoj kaznivega dejanja krive izpovedbe v kazenskem postopku ni pomembno, ali je to vplivalo na izid kazenskega postopka.
Tožničino ravnanje s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom je takšno upnikovo ravnanje, zaradi katerega pretrganje zastaranja, zaradi katerega pretrganja zastaranja nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi proti poroku.
Toženec je predlagal ustrezen dokaz za svojo trditev o neutemeljenosti terjatve po višini in ga nato umaknil, zato mu je bilo znano, s katerim dokazom bi lahko ovrgel tožničine trditve in dokaze in ni potreboval pomoči sodišča prve stopnje v smislu 285. čl. ZPP.
Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-8, 126, 127, 127/1. ZKolP člen 3, 3/2, 4.
obveznost plačila - razlika v plači - sprememba izhodiščne plače
Zmotno je pritožbeno stališče tožnika, da višina izhodiščne plače kot eden izmed elementov osnovne plače ne more biti predmet kolektivnega dogovarjanja med toženo stranko in reprezentativnima sindikatoma tehničnega osebja pri toženi stranki. Reprezentativna sindikata sta s toženo stranko sklenila dogovor o 20 % znižanju izhodiščne vrednosti plače. Takšen dogovor ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe in je dopusten. Dogovor je po svoji naravi kolektivna pogodba, saj njegova vsebina ustreza opredelitvi kolektivne pogodbe iz drugega odstavka 3. člena ZKolP. V 4. členu ZKolP je določena omejitev avtonomije pogodbenih strank, po kateri lahko kolektivna pogodba vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko ZDR določa drugače. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče tožnika, da tožena stranka ni mogla v dogovoru z reprezentativnima sindikatoma znižati zneska izhodiščne plače. Zato tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači za sporno obdobje, ko je veljal dogovor o znižanju izhodiščne plače, ni utemeljen. Neutemeljen je tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal plačilo razlike med plačo, ki jo je prejel in plačo, ki bi jo moral prejeti po pogodbi o zaposlitvi.
Toženka se je po prejemu pripravljalne vloge tožnice, v kateri je bila zajeta zadnja sprememba tožbe, brez nasprotovanja spustila v obravnavanje o glavni stvari, zato o dopustnosti te spremembe tožbe ne more biti dvoma (drugi odstavek 185. člena ZPP), posledično pa tudi ne o njeni relevantnosti za sodišče prve stopnje, ki mora v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
spor o pristojnosti – postopek v gospodarskih sporih – pravila postopka v gospodarskih sporih – stvarna pristojnost – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – krajevna pristojnost sodišča
Pravdni stranki nista gospodarska subjekta, ampak poklicni športnik in društvo, zaradi česar konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija (kriterij strank) za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani ni podana na podlagi določil 483. in 484. člena ZPP (objektivni kriterij), saj je predmet tožbenega zahtevka plačilo zneska 2.253,84 EUR s pripadki.
Pogodbeno določilo o konkurenčni prepovedi je po presoji pritožbenega sodišča dispozitivne narave. Če pa jo pogodbeni stranki dogovorita, je tako pogodbeno določilo veljavno le, če je v prid tiste pogodbene stranke, na katero se konkurenčna prepoved nanaša, dogovorjeno ustrezno materialno nadomestilo. Konkurenčna klavzula, ki jo pogodbeni stranki dogovorita v pogodbi brez ustreznega denarnega nadomestila v breme druge stranke, te stranke ne zavezuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - fiktiven razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu določb prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1, temveč je bil ta razlog zgolj fiktiven. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana iz osebnih razlogov, in sicer zaradi tožnikove prošnje za izrabo letnega dopusta in uporabe službenega računalnika za osebne potrebe. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
odpravnina - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Tožnik in tožena stranka sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorila za izplačilo odpravnine v višini 4 kratne zadnje mesečne bruto plače tožnika le za primer, če tožnik po preteku mandata ni ponovno imenovan na mesto direktorja zadruge in se mu zato pogodba pisno odpove z dvomesečnim odpovednim rokom. Ker pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožnikom in toženo stranko, ni prenehala na zgoraj omenjeni način, temveč zato, ker je bil tožnik predčasno razrešen, tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine, saj zanjo v določilih pogodbe o zaposlitvi ni podlage.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – izvedenec – postavitev novega izvedenca – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – razlog za postavitev novega izvedenca
Ker je pisno in ustno podano izvedensko mnenje sodnega izvedenca mag. DD jasno in popolno ter brez nasprotij in strokovno utemeljeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog toženke po postavitvi novega izvedenca. Zgolj nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073589
ZVK člen 13. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 279.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - test reverzibilnosti - nevarnost težko nadomestljive škode - nelojalno oglaševanje
Primerljivost (le da v odnosu do pridobivanja strank - oglaševalcev - inverznih) položajev pravdnih strank ne sme voditi do sklepanja, da je mogoče škodo, ki bi zaradi neizdane začasne odredbe nastala upniku, mogoče vselej denarno ovrednotiti, in posledično zavrnitev izdaje začasne odredbe. V takih primerih je enako mogoče denarno ovrednotiti škodo dolžniku zaradi izdane začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno in zahtevati njeno povrnitev (279. člen ZIZ). Kadar sta položaja upnika in dolžnika glede posledic izdaje začasne odredbe za njuno delovanje in možnost povrnitve prejšnjega stanja (v primeru, da se začasna odredba izkaže za neutemeljeno), povsem primerljiva (tj. da izdana začasna odredba povzroča dolžniku enako „škodo“ kakršno bi neizdana začasna odredba povzročala upniku), ni mogoče izdajo začasne odredba zavrniti s sklicevanjem na možnost denarnega ovrednotenja škode.
Primerjava ugotovljenega stanja iz 1. točke sodne poravnave s končnim seznamom preizkušenih terjatev dejansko izkazuje na neskladje v 2. alineji 1. točke sodne poravnave, kjer je navedena višina priznane navadne terjatve pritožnika v višini 10.639,91 EUR. Ne glede na navedeno pa ta pomota v zapisu 1. točke sodne poravnave ni odločilna za presojo učinkov same sodne poravnave. V 2. točki sodne poravnave sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da iz naslova odprtih pravnih razmerij druga drugi ne dolgujeta ničesar. Takšne jasne določbe pa ni mogoče razumeti drugače, kot da se skleniteljici sodne poravnave odpovedujeta vsem medsebojnim zahtevkom iz medsebojnih pravnih razmerij in kar potrjujeta tudi izjavi obeh podpisnic sodne poravnave v 3. in 4. točke sodne poravnave.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/2. ZDR-1 člen 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo izredne odpovedi - objektivni rok - sodna razveza - denarno povračilo - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po preteku šestmesečnega objektivnega roka, določenega v 2. odstavku 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ko delavec celotno obdobje, v katerem bi lahko izrabil letni dopust, tega ne more izrabiti zaradi bolniške odsotnosti, mu pripada denarno nadomestilo za neizrabljen dopust. Enako velja za delavca, ki je sicer na začetku referenčnega obdobja na delu in bi lahko letni dopust izrabil, pa ga ni, nato pa je odsoten z dela zaradi bolezni do konca referenčnega obdobja in obdobja za prenos. Tožnica je bila od 11. 7. 2011 do vročitve odpovedi z dne 4. 4. 2012 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. V obeh primerih, ko je celotno ali večji del referenčnega obdobja oz. obdobja za prenos na bolniškem dopustu, tožnica ni imela možnosti za izrabo letnega dopusta. Ker ne more več izrabiti letnega dopusta, ji skladno s sodno prakso Sodišča EU pripada denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust za leti 2011 in 2012.
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9.
pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – začasna odredba – predmet zavarovanja z začasno odredbo
Tožnik ni pravočasno reagiral v smislu 1. odstavka 286.b člena ZPP (niti po prejemu ugovora s prilogo v tujem jeziku zaradi nevročenega prevoda te priloge, niti po prejemu prevoda te priloge zaradi tega, ker mu ni bil dan nov rok za odgovor), zato je njegov očitek o bistvenih kršitvah določb postopka po 8. in 9. točki 2. odstavka 339. člena ZPP neutemeljen že iz tega razloga.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070944
OZ člen 190, 533, 533/1, 545. ZD člen 72.
darilo dediču - ustna darilna pogodba - darilni namen - darilo za primer smrti - neupravičena pridobitev - dvig sredstev z računa zapustnika
Ker pravna podlaga, na osnovi katere bi toženka lahko obdržala denar, ki ga je dvignila iz bančnega računa AA, ne obstoji, je pravilen zaključek, da je toženka obogatena, AA oz. dediči, na katere je po njeni smrti prešlo njeno premoženje, pa so prikrajšani (190. člen OZ).
stroški stečajnega postopka – soglasje za izplačilo – rezervacija sredstev
ZFPPIPP (ob razdelitvi splošne razdelitvene mase) predvideva rezervacijo sredstev le za plačilo prerekanih terjatev in terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta razdelitve še ni uresničil (drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 362. člena ZFPPIPP). V danem primeru za takšni terjatvi ne gre. Upnikoma zato ni mogoče zadrževati izplačila zneskov priznanih terjatev do pravnomočne rešitve sporov, v katerih ju stečajni dolžnik toži zaradi odškodninske odgovornosti poslovodstva.