OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0058654
OZ člen 316, 316-5, 319, 319/1, 347, 347/1, 348, 348/3. ZZZDR člen 128.
ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska terjatev - odpoved pravici do preživnine - zmotna uporaba materialnega prava - odpust dolga - zapadli zneski preživnine - razlika med pravico in terjatvijo - zastaranje pravice - zastaranje terjatve - pravica do preživljanja - pobot - prenehanje obveznosti
Vnaprejšnja odpoved uveljavljanju pravice do preživnine (to je v bodoče zapadlim zneskom preživnine) ni pravno veljavna, medtem ko je odpoved že zapadlim zneskom iz naslova pravice do preživnine dopustna.
V nasprotju z institutom pobota pri zakonski ureditvi odpusta dolga ni izrecno navedeno, da terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne bi mogla prenehati na tak način.
pristop k dolgu - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti - kapitalizirane zakonske zamudne obresti - predmet obveznosti - čas izpolnitve - nedoločen rok - zastaranje
Predmet obveznosti toženca je v zadostni meri določljiv, saj zaveza vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti. Toženec se je zavezal tožnici do končnega poplačila mesečno izplačevati do 150,00 EUR. Res je, da rok plačila ni določen, kar pa na določljivost in izvršljivost dogovora ne vpliva, saj takšne situacije rešuje določba 289. člena OZ, ki je v obravnavani zadevi povsem uporabljiva.
Vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti (jasen pravni pouk izpodbijanega sklepa) niti ne njegovi očitni pomoti (nepristojno sodišče je navedel v uvodu pritožbe in na pisemski ovojnici).
Predpostavka za preložitev naroka je obstoj upravičenih razlogov. Kot upravičen razlog pa lahko velja le stvaren (konkreten) dogodek, zaradi katerega stranka ne more priti na narok. Razlog mora biti poleg tega takšen, da je odsotnost stranke upravičena (prvi odstavek 115. člena ZPP).
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – način vročanja – vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik – iztek roka za dvig pisanja na soboto – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – roki – začetek teka roka za pritožbo – načelno pravno mnenje
O tem, kdaj nastopi fikcija vročitve, če se 15. dan izteče na soboto, nedeljo ali praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan v RS, je na Občni seji Vrhovnega sodišča RS 14. 1. 2015 sprejeto načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba 4. odstavka 111. člena ZPP.
ZPP člen 73, 73/1, 74, 74/1, 112, 112/2, 282, 282/3.
domneva o umiku tožbe – ustavitev postopka – zahteva za izločitev sodnika – pravočasna zahteva za izločitev sodnika – videz nepristranskosti sojenja – vloga, poslana priporočeno po pošti
Ker narok ni bil preklican, bi se ga tožnik moral udeležiti. Res pa tožnikova odsotnost z naroka ni zadoščala za nastop domneve o umiku tožbe iz 3. odstavka 282. člena ZPP, ki ima za posledico ustavitev postopka. Če namreč stranka zahteva njegovo izločitev, sodnik po 1. odstavku 74. člena ZPP ne sme izdati odločbe, s katero se postopek konča. Z morebitno naknadno presojo predloga za izločitev (npr. v pritožbenem postopku) ni mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja.
popravni sklep – očitna pisna pomota – datum začetka teka obresti
Sodna praksa pa je že večkrat napolnila pravni standard iz 1. odstavka 328. člena ZPP, med drugim tako, da šteje za odpravljivo napako tudi dejstvo, da je sodišče navedlo napačno letnico oziroma datum začetka teka obresti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075663
SPZ člen 102. OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
lastninska pravica – prenehanje lastninske pravice – opustitev stvari – pravica do odškodnine
Ker je tožeča stranka s svojimi dejanji na konkludenten način izrazila voljo, da spornega buldožerja ne želi več imeti v lastnini, je prenehala lastninska pravica na tem buldožerju z njegovo opustitvijo, s tem pa je prenehala tudi pravica tožeče stranke do odškodnine.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – vrnitev podržavljenega premoženja v naravi – vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine
Odškodnina po 2. odstavku 72. člena ZDen gre le tistim upravičencem, ki jim je bilo podržavljeno premoženje vrnjeno v naravi. Upravičenci pridobijo možnost uveljavljanja zahtevkov iz 2. odstavka 72. člena ZDen (za čas od uveljavitve tega zakona do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji o vrnitvi premoženja v naravi) šele tedaj, ko so jim podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi. Če upravičencu premoženje ni vrnjeno v naravi, ampak v obliki odškodnine (v tem primeru nadomestne nepremičnine), ne pridobi upravičenja do uveljavljanja zahtevkov po 2. odstavku 72. člena ZDen.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083196
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 20, 20/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravni interes za pritožbo – postopek za delitev solastnine – udeleženci – materialni udeleženci – pravni interes – prijava udeležbe – najemniki – delitev solastne nepremičnine – način delitve – vzpostavitev etažne lastnine
Pritožnica lahko v postopku s pritožbo ščiti samo svoje koristi, ne pa domnevnih interesov tretjih oseb.
Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko na podlagi 1. odstavka 20. člena ZNP ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo. Ta je prostovoljna, kar pomeni, da sodišče potencialnih udeležencev ni dolžno pritegniti v postopek. Izjemo predstavljajo le tisti posamezni primeri, kjer zakon sam določa krog udeležencev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083207
ZPP člen 278, 278/1, 318, 318/1.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – pogodbeno materialno pravo – razpravno načelo – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – neobrazložen odgovor na tožbo
Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na tako uporabo materialnega prava sklicujejo, toženec pa pogodbeno določenega odpovednega roka ni uveljavljal, kot tudi ne izpraznitvenega roka, pa tudi ne neizpolnitve pogojev za odpoved najemne pogodbe po toženčevi krivdi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081490
SPZ člen 67, 67/3, 68, 115, 116, 116/1, 116/1-1, 270, 270/3. OZ člen 190, 336, 336/1, 347, 349, 349/1.
upravljanje poslovne stavbe – obveznosti in pravice na skupnih delih – obratovalni stroški – ključ delitve obratovalnih stroškov – dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – posel izrednega upravljanja – soglasje etažnih lastnikov – neupravičena pridobitev – zakonska subrogacija – zastaranje – zastaralni rok
Zmotno je stališče pritožbe, da za sklenitev Pogodbe o delitvi stroškov zadošča soglasje solastnikov, katerih idealni delež predstavlja več kot polovico vrednosti stvari (tretji odstavek 67. člena SPZ), ker naj bi dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov predstavljal posel rednega upravljanja, zaradi česar je veljavno sprejet, če zanj glasujejo etažni lastniki z večino solastninskih deležev. Dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov v poslovnih stavbah v etažni lastnini je veljaven, če je sprejet s soglasjem etažnih lastnikov.
povrnitev nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
Dosojena odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo tožnice, ki je v prometni nezgodi utrpela pretres možganov (posledica česar je postkomocijski sindrom), udarnino in rano na glavi, raztegnitev obhrbteničnega mišičja v ledvenem predelu, najverjetneje pa tudi raztegnitev vratnega mišičja in udarnino desne rame, v znesku 11.500,00 EUR oziroma 11,6 povprečnih plač v času sojenja je pravična in je tudi ustrezno umeščena med odškodnine za primerljivo škodo, kot to izhaja iz sodne prakse.
ZNP člen 134, 135, 138. ZPP člen 249. ZEN člen 20, 20/1. SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3.
postopek za ureditev mej – ureditev meje – kriterij močnejše pravice – domneva močnejše pravice – dokončno urejena meja – nagrada in stroški izvedenca
Da bi predlagatelja v sodnem postopku lahko dosegla spremembo urejene meje, bi morala izpodbiti domnevo iz 2. odstavka 77. člena SPZ, kar pa jima ni uspelo.
razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – preživnina – stiki – volja otroka – korist otroka – zavrnitev dokazov
Ob ugotovljeni odtujenosti mld. otroka od matere ter njegovi ugotovljeni želji, da se stiki izvršujejo takrat, ko bo hotel, je sodišče prve stopnje upoštevaje njegovo starost (15 let) in njegovo jasno izraženo željo v zvezi z načinom izvrševanja stikov, ravnalo pravilno, ko je sledilo želji mld. otroka. Natančna in konkretna določitev stikov za mld. otroka, ki je svojo željo glede stikov jasno izrazil, bi bila vsiljena in bi lahko pri njem vzbudila odpor, kar pa ne bi bilo v njegovo korist.
Pravilna je ugotovitev prvega sodišča, da menica predstavlja verodostojno listino v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ. Protest kot pogoj, da menica postane verodostojna listina, velja le, ko menični upnik v izvršbi nastopa nasproti regresnim zavezancem (v primeru neplačila ali neakcepta). Ne pa tudi v primeru, ko remitent oz. menični upnik uveljavlja menico zoper glavnega meničnega dolžnika, to je akceptanta oz. trasata.
Tožena stranka je solidarni porok in plačnik, zato ima isti ugovor kakor glavni dolžnik. To pa pomeni, da je treba razjasniti vprašanje glede uveljavitve garancije, saj gre za pravno pomembna dejstva. Ker tožena stranka ni sodelovala pri sklepanju pogodbe o izdaji garancije in zato težko pride do podatka ter dokazil o tem, ali je bila garancija uveljavljena in v kakšen obsegu, tudi ni mogoče pričakovati, da bi lahko tožena stranka, v skladu z 212. členom ZPP, specificirala svoje trditve in predložila dokaze. Sodišče prve stopnje bi zato moralo izvesti poizvedbe in s tem toženi stranki omogočiti obravnavanje v postopku. Ker tega ni storilo, je zagrešilo kršitev iz 8. točke 2. odstavka 399. člena ZPP.
pristojnost sodišč v zadevah z mednarodnim elementom – tožnik – slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS – zakonski spor – neuporaba pravil o izključni pristojnosti – pristojnost slovenskega sodišča – subsidiarna pristojnost
Sodišče RS je pristojno v zakonskih sporih tudi tedaj, če toženec nima stalnega prebivališča v RS, je pa tožnik slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS.