popravni sklep – očitna pisna pomota – datum začetka teka obresti
Sodna praksa pa je že večkrat napolnila pravni standard iz 1. odstavka 328. člena ZPP, med drugim tako, da šteje za odpravljivo napako tudi dejstvo, da je sodišče navedlo napačno letnico oziroma datum začetka teka obresti.
ZIZ člen 29b, 29b/3, 239. ZST-1 člen 6a, 6a/2, 37.
vračilo sodne takse - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev takse - plačilo sodne takse na blagajni sodišča - dan plačila - izpisek UJP
Plačilo glede na tehnične omejitve v okviru UJP niti ni moglo biti razvidno iz izpiska UJP, ki si ga je priskrbelo prvostopenjsko sodišče. Ta namreč ne vključuje podatkov o plačilu sodne takse na sodni blagajni.
O predlogu za vrnitev plačane takse za pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo (37. člen ZST-1), ker za to ni pristojno.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – način vročanja – vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik – iztek roka za dvig pisanja na soboto – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – roki – začetek teka roka za pritožbo – načelno pravno mnenje
O tem, kdaj nastopi fikcija vročitve, če se 15. dan izteče na soboto, nedeljo ali praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan v RS, je na Občni seji Vrhovnega sodišča RS 14. 1. 2015 sprejeto načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba 4. odstavka 111. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083207
ZPP člen 278, 278/1, 318, 318/1.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – pogodbeno materialno pravo – razpravno načelo – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – neobrazložen odgovor na tožbo
Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na tako uporabo materialnega prava sklicujejo, toženec pa pogodbeno določenega odpovednega roka ni uveljavljal, kot tudi ne izpraznitvenega roka, pa tudi ne neizpolnitve pogojev za odpoved najemne pogodbe po toženčevi krivdi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083204
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 299. ZOR člen 324.
nadomestilo za izgubljeno korist – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine – višina nadomestila za izgubljeno korist – upravljanje premoženja – zamudne obresti
Pri ugotavljanju koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel z upravljanjem nepremičnine, je treba upoštevati konkretno nepremičnino in po toženi stranki zatrjevane stroške, ki bi bremenili lastnika, če bi z njo upravljal.
OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2, 154, 154/4, 165, 179, 299, 299/2, 374, 378.
solidarna odgovornost – škoda pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – škoda tretje osebe – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – materialna škoda – stroški zdravljenja – potni stroški – zamudne obresti
Za tožnici nastalo škodo, ki je nastala zaradi nenadnega zaviranja dveh upravljavcev nevarnih stvari – osebnega vozila in za njim vozečega avtobusa, v katerem se je tožnica kot potnica vozila – upravljavca vozil odgovarjata solidarno.
povrnitev nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – popolna odškodnina – zmanjšanje odškodnine – degenerativne spremembe – eggshell scull doktrina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strganje rotatorne manšete
Odgovorna oseba (oz. tisti, ki zanjo odgovarja – v našem primeru zavarovalnica iz naslova obveznega zavarovanja v prometu), mora oškodovanca sprejeti takšnega, kot je, četudi je njegova škoda zaradi njegovega predhodnega zdravstvenega stanja večja od povprečne; poškodovalec ne more računati na povprečno zdravega človeka. Ne bi bilo prav, da bi tožnik dobil manjšo odškodnino, kot pa realno znaša njegova škoda, posledica nesreče, saj se ni izpostavljal nobenemu posebnemu tveganju, od katerega bi ga bile utemeljeno odvračale njegove zdravstvene težave (zatrjevan izražen kalcinirajoči tendinitis in degenerativne spremembe na ledveni hrbtenici); vozil se je s kolesom. Zato je prav, da sodišče tega ni upoštevalo v smeri kakršnegakoli zmanjšanja odškodnine.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083196
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 20, 20/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravni interes za pritožbo – postopek za delitev solastnine – udeleženci – materialni udeleženci – pravni interes – prijava udeležbe – najemniki – delitev solastne nepremičnine – način delitve – vzpostavitev etažne lastnine
Pritožnica lahko v postopku s pritožbo ščiti samo svoje koristi, ne pa domnevnih interesov tretjih oseb.
Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko na podlagi 1. odstavka 20. člena ZNP ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo. Ta je prostovoljna, kar pomeni, da sodišče potencialnih udeležencev ni dolžno pritegniti v postopek. Izjemo predstavljajo le tisti posamezni primeri, kjer zakon sam določa krog udeležencev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075663
SPZ člen 102. OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
lastninska pravica – prenehanje lastninske pravice – opustitev stvari – pravica do odškodnine
Ker je tožeča stranka s svojimi dejanji na konkludenten način izrazila voljo, da spornega buldožerja ne želi več imeti v lastnini, je prenehala lastninska pravica na tem buldožerju z njegovo opustitvijo, s tem pa je prenehala tudi pravica tožeče stranke do odškodnine.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – vrnitev podržavljenega premoženja v naravi – vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine
Odškodnina po 2. odstavku 72. člena ZDen gre le tistim upravičencem, ki jim je bilo podržavljeno premoženje vrnjeno v naravi. Upravičenci pridobijo možnost uveljavljanja zahtevkov iz 2. odstavka 72. člena ZDen (za čas od uveljavitve tega zakona do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji o vrnitvi premoženja v naravi) šele tedaj, ko so jim podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi. Če upravičencu premoženje ni vrnjeno v naravi, ampak v obliki odškodnine (v tem primeru nadomestne nepremičnine), ne pridobi upravičenja do uveljavljanja zahtevkov po 2. odstavku 72. člena ZDen.
Dejstvi, da sta tožnici vsa svoja vlaganja v objekt izvedli brez gradbenega dovoljenja in da za tako predrugačen objekt gradbenega (posledično pa tudi uporabnega) dovoljenja ne bo mogoče pridobiti, vplivata na (tržno) vrednost objekta. Ker je sodišče prve stopnje pri presoji, ali je se je vrednost nepremičnine zaradi teh del povečala (trditev tožnic) ali ne (trditev toženca), navedeni dejstvi popolnoma spregledalo, pravilnosti ugotovitve, da se je vrednost nepremičnine zaradi zgoraj naštetih vlaganj (kljub dejstvu, da gre za nelegalno gradnjo, ki je ne bo mogoče legalizirati) povečala, s tem pa tudi pravilnosti odločitve, s katero je sodišče delu zahtevka ugodilo, ni mogoče preizkusiti.
pravdna sposobnost – prekinitev postopka – uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti
Zgolj uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti tožniku, ki v pravdi nima pooblaščenca, ni razlog za prekinitev postopka tudi ob smiselni uporabi določbe 205. člena ZPP.
rok za prijavo terjatev – izjeme – rok za prijavo pogojne terjatve zaradi uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – rok za prijavo terjatve iz naslova škode zaradi uresničitve odstopne pravice – odpoved najemne in zakupne pogodbe – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pogojna terjatev kot posledica vložene tožbe s strani stečajnega dolžnika, ki nima narave izpodbojnega zahtevka – zakonska praznina – smiselna uporaba zakonske določbe
Zakonodajalec ni videl nobenega razloga, da bi po uspešnem izpodbijanju upnik, ki do vložitve izpodbojnostne tožbe še ni prijavil terjatve, obravnavan kaj drugače kot vsi ostali upniki. Za to, da bo obravnavan enako, pa je potrebna prijava terjatve. Ta je pogojna. Uspeh postopka po vložitvi izpodbojnostne tožbe je namreč še negotov, zato se prijavi pogojno terjatev. Podoben je položaj tudi v tej zadevi.
Zakonska praznina je očitno nastala nenačrtno in se jo zato lahko zapolni s smiselno uporabo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Položaj je namreč še najbolj podoben tistemu, ki nastane pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, saj nastane po vložitvi tožbe sicer dvom o utemeljenosti zahtevka, upnikovo terjatev v primeru nasprotnikove zmage pa je že mogoče opredeliti.
zapuščinski postopek – uvedba zapuščinskega postopka – oprava zapuščinske obravnave – postopek, če ni premoženja
Ker nepremičnina, ki jo je zapustnik podaril svoji hčerki, ni predmet zapuščine, pritožnik pa v zvezi z njo tudi ne uveljavlja morebitnih pravic iz naslova dedovanja (npr. prikrajšanja nujnega dednega deleža), in ker pokojni ob smrti ni imel tudi nobenega drugega premoženja, niso podani pogoji za uvedbo zapuščinskega postopka po njem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083195
OZ člen 82, 82/2, 332, 619, 648, 766, 787. ZPP člen 228, 339, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. ZIZ člen 62.
razlaga pogodbe – iskanje skupnega namena pogodbenikov – sporno pogodbeno določilo – nejasno pogodbeno določilo – popravni sklep – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi če je sodišče prve stopnje zapisano pogodbeno določilo štelo za jasno, bi moralo ugotavljati skupni namen pogodbenikov ob sklenitvi pogodbe. Uporabo 2. odstavka 82. člena OZ bi lahko opustilo samo v primeru nespornosti pogodbenih določil.
vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka - neupravičena pridobitev - lex specialis - davčni predpisi - samostojna upravna zadeva - matično področje - davčni postopek – upravnopravna zadeva
Vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka je ena izmed pojavnih oblik neupravičene pridobitve, ki jo kot lex specialis v razmerju do Obligacijskega zakonika posebej urejajo davčni predpisi, v konkretnem primeru ZDavP-2, kot splošni institut davčnega prava, torej kot samostojno upravno zadevo. Odločanje o tem je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo zakon, ki ureja davčni postopek oziroma splošni upravni postopek. Ker je tožeča stranka vtoževala vračilo davka, kar kot obliko neupravičene obogatitve specialno ureja davčni predpis in za odločanje v tovrstnih zadevah določa pristojnost davčnih organov, ne gre za civilnopravno razmerje po 1. členu ZPP.
pristop k dolgu - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti - kapitalizirane zakonske zamudne obresti - predmet obveznosti - čas izpolnitve - nedoločen rok - zastaranje
Predmet obveznosti toženca je v zadostni meri določljiv, saj zaveza vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti. Toženec se je zavezal tožnici do končnega poplačila mesečno izplačevati do 150,00 EUR. Res je, da rok plačila ni določen, kar pa na določljivost in izvršljivost dogovora ne vpliva, saj takšne situacije rešuje določba 289. člena OZ, ki je v obravnavani zadevi povsem uporabljiva.
Vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti (jasen pravni pouk izpodbijanega sklepa) niti ne njegovi očitni pomoti (nepristojno sodišče je navedel v uvodu pritožbe in na pisemski ovojnici).
SPZ člen 9, 66, 66/1, 107, 107/1. Zakon o lastnini na delu stavb člen 6.
najemna pogodba – izročitev daljinskih ključev – pridobitev lastninske pravice – kupoprodajna pogodba – ničnost kupoprodajne pogodbe – razpolagalna sposobnost – solastništvo poslovnega prostora – solastništvo pripadajočega zemljišča – vznemirjanje lastninske pravice – parkiranje na dvorišču – negatorna tožba – neupravičena uporaba dvorišča – plačilo uporabnine – tožbeni zahtevek na vrnitev daljinskih ključev za odpiranje zapornice na dvorišču – nastanek etažne lastnine – upravičenja solastnika – domneva dobre vere
Ob dejstvu, da je toženka solastnica parcele in da ni trditev, da bi bila uporaba solastne stvari razdeljena, je treba šteti, da je v skladu s prvim odstavkom 66. člena SPZ upravičena uporabljati sorazmerni del navedene nepremičnine. To po naravi stvari vključuje pravico razpolagati s ključema za odpiranje zapornice, kar ji omogoča dostop na dvorišče in parkiranje avtomobila, s katerim tožnika ne vznemirja v njegovi lastninski pravici. Ker bi v primeru ugoditve tožnikovemu zahtevku na vrnitev daljinskih ključev posegli v toženkino upravičenje, ki izhaja iz njene lastninske pravice, mu sodišče mora odreči zahtevano pravno varstvo, saj tožnik ni trdil, da bi mu bila zaradi neizročitve spornih daljinskih ključev onemogočena uporaba sporne nepremičnine, do katere je kot solastnik ravno tako upravičen.