zapadlost zahtevka za povrnitev nedovoljenega negativnega stanja - ugovor zastaranja - vrsta terjatve - splošen zastaralni rok
V konkretnem primeru za povrnitev nedovoljenega negativnega stanja na računu ne gre občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, temveč za terjatve, ki zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep po svoji vsebini ni popravni sklep. Po 1. odstavku 328. člena lahko predsednik senata kadarkoli popravi očitne pisne in računske pomote. Že v prvem izpodbijanem sklepu je navedeno, katere vrste stroški gredo toženki in v kakšni višini, napačen je le seštevek priznanih postavk. Ta napaka je v izpodbijanem sklepu pravilno ocenjena kot očitna računska pomota.
Pritožba utemeljeno opozarja, da nepremično premoženje, katerega solastnica je tožnica, ni vnovčljivo. Obe nepremičnini sta namreč predmet nepravdnega postopka za razdružitev skupnega premoženja, v zvezi s katerim teče pravdni postopek, na katerega se nanaša tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Iz predloženih listin izhaja, da tožnica živi v stanovanju, v drugi nepremičnini pa živi razvezani mož z otroki, in da je sporno, ali tožničin delež na skupnem premoženju predstavlja eno polovico. Upoštevanje nadaljnje okoliščine, da znesek dolžne sodne takse skorajda dosega znesek tožničinih razpoložljivih povprečnih mesečnih dohodkov (tj. po odštetju zneska v višini mesečne preživninske obveznosti), utemeljuje zaključek, da bi bila s plačilom celotnega zneska občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje.
spor majhne vrednosti – načelo enakega obravnavanja strank – dokazna ocena sodišča
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da je sodišče prve stopnje z napačno dokazno oceno kršilo načelo enakega obravnavanja pravdnih strank. A se pritožnica pri tem neutemeljeno sklicuje na to, da je sodišče prve stopnje večjo vero poklonilo tožeči stranki. Pravica do enakega varstva pravic se v postopku izraža v možnosti obeh strank, da se izjavita o svojih zahtevkih in o navedbah nasprotne stranke. Da bi ji bila ta možnost odvzeta, pa tožena stranka v pritožbi ne trdi.
osebna vročitev – prepozna pritožba – prekluzivni pritožbeni rok
Pritožbeni rok je začel teči z vročitvijo sklepa (29. 4. 2015) in se je iztekel dne 14. 5. 2015. Pritožba, ki jo je toženec vložil priporočeno na pošti dne 15. 5. 2015, je prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
ZARSS člen 22, 22/3. Pravilnik o nagradi in povračilu potnih stroškov mediatorjev člen 12.
stroški mediacije
Ker sta v mediaciji poleg tožnika sodelovali dve stranki, to je prvo in drugotožena stranka, za katero sodba še ni bila pravnomočna, morata ti stranki plačati stroške mediacije po 22. členu ZARSS.
sodba na podlagi pripoznave – zamuda roka za odgovor na tožbo – vročilnica – javna listina – izpodbijanje domneve vročitve
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da je tožbo s pozivom sodišča na odgovor na tožbo prejela 26. 3. 2015, zato je odgovor na tožbo, vložen 3. 4. 2015, pravočasen. Kot dokaz je predložila kopijo iz poštne knjige z dne 3. 4. 2015, ki dokazuje, da je odgovor na tožbo vložila 3. 4. 2015, predlagala pa je tudi vpogled v povratnico pošiljke, vročene toženi stranki, ki se nahaja v sodnem spisu. Vročilnica pošiljke z vsebino: Poziv na odgovor na nasprotno tožbo s prilogo (nasprotna tožba) je pripeta k red. št. 5, list. št. 10 spisa. Iz te pa izhaja, da je bil poziv za odgovor na nasprotno tožbo s prilogo toženi stranki vročen 25. 3. 2015. Tožena stranka torej z nobenim od dokazov ni izpodbila ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožba s pozivom v odgovor toženi stranki vročena 25. 3. 2015.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbene graje 452. člena ZPP pritožbeno sodišče samo po sebi ne more upoštevati, ker gre za relativno bistveno kršitev, ki je v sporih majhne vrednosti, nedopusten pritožbeni razlog. Če pa pritožnik trdi, da je sodišče prve stopnje 452. člen ZPP uporabilo tako, da je toženca v razmerju do tožeče stranke postavilo v neenak položaj in mu s tem odvzelo možnost obravnavanja, očita absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kar je pritožbeno sodišče dolžno preveriti in se do očitka opredeliti.
Pritožbeno sodišče se mora (ob očitku toženca, da je sodišče privilegiralo tožečo stranko) vprašati: prvič, ali so navedbe v tožbi popolne in sklepčne, tako da bi bilo tožbenemu zahtevku na tej podlagi mogoče ugoditi, in drugič, ali so vsa dejstva iz prve pripravljalne vloge le odgovori na navedbe tožene stranke iz odgovora na pritožbo ter ali je kakšen od dokazov, priloženih zadnji vlogi, nov. Naloga sodišča je, da ob prejemu pripravljene vloge ugotovi, ali (tožeča) stranka le odgovarja na ugovorne navedbe iz odgovora na tožbo ali pa morebiti skuša (ob soočenju svojih navedb z nasprotnikovimi in ugotovitvi, da zgolj tožbene navedbe za uspeh v postopku ne bodo dovolj) nedopustno širiti svojo dejstveno podstat in njeno dokazno podporo. Če so odgovori na ta vprašanja negativni, očitana absolutno bistvena kršitev ni podana.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – shizofrenija – zakonske predpostavke – ogrožanje življenja in zdravja – pomanjkanje razlogov
Ni dovolj, če bi pritožnik brez zdravljenja lahko postal nevaren sebi in okolici, ampak mora biti za njegovo prisilno zdravljenje izkazano, da že resno oziroma huje ogroža sebe ali druge.
Predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje tudi zahtevek za delno oziroma obročno plačilo takse, pri čemer to velja ne glede na to, ali stranka to v predlogu izrecno predlaga ali ne.
postopek, ki teče po izvršilnem predlogu na podlagi verodostojne listine - umik tožbe - privolitev tožene stranke - taksna obveznost - posledica neplačila sodne takse
V postopku, ki teče po izvršilnem predlogu na podlagi verodostojne listine mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi upnikove izjave o umiku predloga poleg 43. člena ZIZ, upoštevati tudi določbe prvega odstavka 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga, po katerem sme tožeča stranka umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora.
Če je vloga nerazumljiva, ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (108. člen ZPP). Šele, če vložnik vloge ne popravi, ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
spor majhne vrednosti - poziv k predložitvi procesnega gradiva - obveznost pravočasnega navajanja dejstev in predlaganja dokazov - sankcija opustitve obveznosti - možnost predstaviti dejstva, ki so stranki v korist - opustitev zaslišanja strank - načelo kontradiktornosti - narok za glavno obravnavo - izrecna zahteva stranke
Sodišče prve stopnje je toženo stranko k predložitvi procesnega gradiva pozvalo tako ob vročitvi dopolnitve tožbe v odgovor, kot tudi s pozivom ob vročitvi prve pripravljalne vloge tožeče stranke, hkrati pa jo izrecno opozorilo na obveznost pravočasnega navajanja dejstev in predlaganja dokazov ter sankcijo opustitve te obveznosti. S tem je toženi stranki dalo možnost, da v postopku predstavi dejstva, ki so v njeno korist, in razpravlja o dejanskem in pravnem vidiku spora. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo, da ne zasliši pravdnih strank, arbitrarno omejilo njuno pravico izpovedati o konkretnih dejanskih okoliščinah, in s tem prekršilo načelo kontradiktornosti.
V postopku spora majhne vrednosti izvedba naroka za glavno obravnavo ni obligatorna, sodišče pa ga je dolžno izvesti na izrecno zahtevo, ki jo katera od strank poda v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah 452. člena ZPP.
upravnik – stroški obratovanja večstanovanjske stavbe – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
V sporu majhne vrednosti tožeča stranka ne more več izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja. V kolikor pa smiselno trdi, da je nasprotje med listinskimi dokazi in ugotovitvami v sodbi sodišča prve stopnje, pa se je izkazalo, da teh nasprotij ni. Tožeča stranka bi morala dokazati višino izplačil, saj se sklicuje na neupravičeno obogatitev.
zastaranje obogatitvenega zahtevka - izdatki zaradi preživljanja drugega - dolžnost preživljanja staršev
Zahtevek tožnikov za povrnitev preživninskega zahtevka, ki sta ga dala zapustnici namesto toženca, je obogatitveni. Vsakokrat, ko sta dela svoj prispevek k preživljanju zapustnice, se je zgodil prehod koristi s tožnikov na toženca, ker sta prispevala namesto njega, zato sta takrat pridobila pravico terjati vrnitev danega preživninskega prispevka od toženca.
ZKP člen 522, 528. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o instrumentu iz drugega odstavka 3. člena Sporazuma o izročitvi med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike, podpisanega dne 25. 6. 2003.
izročitev tujca drugi državi - ekstradicija - pogoji za izročitev tujca - izvršitev dejanja v hudodelski združbi
Za to, da bi nekdo strožje odgovarjal zaradi izvršitve dejanja v hudodelski združbi, se zahtevajo naslednji pogoji: da gre za člana združbe najmanj treh oseb, da izvrši kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe in da izvrši kaznivo dejanje v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem. Država prosilka je predložila ustrezno dokumentacijo za presojo, ali je obdolžencu očitano ravnanje inkriminirano po zakonodaji obeh držav, torej tudi naše države kot zaprošene države za izročitev. Pri tem se popolno ujemanje inkriminacij, torej abstraktnih dejanskih stanov ne zahteva. Presojati pa je potrebno podrobnost med zakonskimi dejanskimi stanji po pravu obeh držav. Zavrnitev zahteve za izročitev bi bila namreč možna le v primeru, če bi bila ugotovljeno, da določeno ravnanje sploh ni inkriminirano po pravu naše države. Po ustaljeni sodni praksi gre v primeru vzpostavitve sistema, ko se z uporabo telekomunikacij z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin privablja nedoločeno število kupcev zaradi pridobitve premoženjske koristi za kriminalno dejanje, zajeto z enotnim naklepom in je zato podano eno kaznivo dejanje in ne toliko, kolikor je oškodovancev. V primeru takšne ponavljajoče se kriminalne dejavnosti, ko posamezno dejanje ne prestavlja samostojnega kaznivega dejanja, se dejanje opredeli po kazenskem zakonu veljavnem v času storitve zadnjega takšnega dejanja. Zastaranje kazenskega pregona pa teče prav tako od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne kriminalne dejavnosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3.
izvedensko mnenje - izvedenec - nagrada
Sodišče prve stopnje je izvedencu pravilno priznalo nagrado za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Glede na to, da je dopolnilno izvedensko mnenje izdelano na 41 straneh in glede na kompleksnost samega primera (vprašanje priznavanja poklicne bolezni) je odmera nagrade izvedencu ustrezna, to je skladna s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.