najemna pogodba – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija
Obveznost etažnega lastnika, ki odda stanovanje v najem za plačilo obratovalnih stroškov je zgolj subsidiarna. Obveznost najemnika plačati tovrstne stroške izhaja tudi iz določbe 6. alinee 94. člena SZ-1, po kateri je najemnik dolžan plačevati najemnino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine v skladu z najemno pogodbo. Tožena stranka je tako v enakem položaju kot etažni lastnik v razmerju do tožeče stranke za plačilo spornih stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske stavbe. Ni namreč tudi zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da sta z etažno lastnico, drugače kot je določeno z navedeno zakonsko ureditvijo, pogodbeno uredili obveznost plačevanja tovrstnih stroškov.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker sodišče zaradi zamude roka za vložitev tožbe zadeve ni obravnavalo po vsebini (ampak je tožbo zavrglo), so pritožbene navedbe, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, za odločitev pravno irelevantne. Ima pa tožnik v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja možnost, da sam oziroma preko osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Glede na to, da je šlo za nočno vožnjo, bi tožnica ob povprečno skrbni vožnji lahko opazila vozilo toženke, ki je s kršitvijo desnega pravila povzročila nesrečo. Prispevek tožnice h nastali škodi je 30%.
ZIZ člen 38, 38/5, 82, 82/3. ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 58.
izvršilni stroški – potrebni stroški – stroški upnika za prisotnost pri rubežu
Zakonodajalec se ni opredelil, da bi bila prisotnost upnika za izvedbo rubeža potrebna, saj se ta opravi tudi, če upnik ni navzoč. Navedeno pomeni, da mora upnik, ki zahteva povrnitev stroškov, nastalih s prisotnostjo pri rubežu, zahtevo utemeljiti z vidika njihove potrebnosti. Sama prisotnost na rubežu torej še ne pomeni avtomatične pridobitve pravice do povrnitve stroškov od dolžnika.
Med storitve upravljanja je šteti tudi zalaganje stroškov dobaviteljem iz svojih sredstev in porazdelitev ter izterjava teh stroškov od etažnih lastnikov kot plačilnih zavezancev. Posledično temu je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da takšno terjatev skladno določbi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastara v enem letu.
Ker je sklenitev in prav tako razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze le-te ne more ali ne želi več ohranjati.
pridržanje osebe – duševno zdravje – prisilna hospitalizacija
Udeleženec je zelo bolan, napet in vznemirjen ter povezuje stvari med sabo. Razvil je nanašalne in preganjalne blodnje, ne premore bolezenske uvidevnosti ter distance do kateregakoli elementa psihotičnega doživljanja. Preganjalna nanašalna blodnja spreminja njegovo vedenje in ravnanje, doživlja ukazujoče slušne halucinacije s homicidno vsebino, zato predstavlja njegovo stanje ogroženost za okolje, če se ne bi zdravil.
ZNP člen 26. ZVVJTO člen 7, 8. dokument : VSL0061654.
določitev odškodnine za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje – prepozen zahtevek - več pisnih poravnav
S podpisom poravnav je stranka pristala na njihovo vsebino, kar pomeni, da sklenjene poravnave vežejo obe udeleženki postopka. Poleg tega se je predlagateljica v poravnavah izrecno odrekla uveljavljanju morebitnih nadaljnjih zahtevkov iz istega naslova. S sklenitvijo poravnav z dne 10. 10. 2008 je bilo torej med udeleženkama postopka že doseženo soglasje glede zahtevanega vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
V resnici je zaradi sklenjenih poravnav šlo za nedopustno razširitev zahtevka oziroma za nov, dodatni zahtevek, ki pa je bil glede na predpisani rok iz 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje očitno prepozen.
Zapustnica na stanovanju nikoli ni imela lastninske pravice in posledično tožencu stanovanja ni mogla podariti. Toženec je bil namreč tisti, ki je imel stanovanjsko pravico za nakup spornega stanovanja po takrat veljavnem SZ in je sporno stanovanje tudi kupil. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zapustnica znesek denarja tožencu podarila na način, da ga je kot kupnino nakazala neposredno prodajalcu stanovanja. Ker je tožnik vztrajal pri tem, da se kot darilo šteje stanovanje in ne denarni znesek, ni podal ustrezne trditvene podlage in je sodišče prve stopnje njegov zahtevek (vračunanje v dedni delež) pravilno zavrnilo.
Upoštevaje vsa navedena dejstva je odškodnina odmerjena po sodišču prve stopnje primerna odmena tožniku za nastalo mu škodo. Odmerjena odškodnina (skupno 3.200,00 EUR) pa dejansko celo odstopa navzgor od podobnih primerov v sodni praksi, zato nikakor ni pogojev za njeno dodatno zvišanje. Pri odmeri odškodnine so bile upoštevane tako subjektivne kot objektivne okoliščine, odmerjena odškodnina zato ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in tožniku višjo odškodnino od dosojene oz. odmerjene ni moč dosoditi.
invalidnost - zmožnost za delo - svoj poklic - invalidska komisija - sodni izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker so podane očitne razlike med mnenjem sodnega izvedenca in izpovedbo člana invalidske komisije II. stopnje (ki sta specialista s področja ortopedije), je v zadevi, v kateri je odločilno vprašanje delazmožnosti tožnice, treba zadevo razčistiti s postavitvijo drugega izvedenca in sicer izvedenca s področja medicine dela, prometa in športa.
Določba 3. člena sporne najemne pogodbe je jasna in nedvoumna in zato ne dopušča dopolnilnih razlagalnih metod v smislu določbe drugega odstavka 82. člena OZ za kar se zavzema pritožnica. Ta zakonska določba pride praviloma v poštev šele, če je med pravdnima strankama pogodbena določba sporna, razen tega pa mora biti tudi tako nejasna, da ni mogoče nedvoumno zaključiti, da je mogoč zgolj njen enoznačen (ekskluziven) pomen.
Na podlagi določbe 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se le nejasna določila razlagajo v korist druge stranke v primeru, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila kako drugače pripravljena in predlagana le od ene pogodbene stranke. V našem primeru ne gre za nejasna določila. Najemna pogodba sklenjena med pravdnima strankama je jasna in nedvoumna. V 2. členu je določen čas trajanja najemnega razmerja, ter da je možna samo soglasna prekinitev pogodbe.
SPZ člen 43. ZOR člen 210. ZPP člen 7, 7/1, 154, 155, 157, 163, 165, 180, 180/1, 212, 215, 316, 316/1,338, 338/1, 339, 339/2, 343, 343/2, 350, 350/2, 353. ZST-1 člen 15. ZTLR člen 25, 28, 28/4.
skupna gradnja – pisna oblika dogovora o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem – skupno premoženje – trditvena podlaga – trditveno in dokazno breme - obogatitvena narava zahtevka – povečanje vrednosti nepremičnine - nasprotna tožba – pripoznava zahtevka – uspeh v pravdi – pravdni stroški
Sodna praksa stoji na stališču, da se ne zahteva pisna oblika dogovora o skupni gradnji, prav iz razloga, ker se taki dogovori večinoma sklepajo v družinskih krogih, med sorodniki, kjer ni v navadi sklepanje v pisni obliki. Sta pa potrebna za nastanek oz. prenos lastninske pravice na podlagi takega dogovora dva pogoja in sicer: 1. obstoj dogovora o skupni gradnji in 2. dogovor o prenosu lastninske pravice na sograditelja, ki ni lastnik nepremičnine, na kateri se gradi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057861
ZPP člen 284, 284/2, 285, 286, 286/4. OZ člen 198. SPZ člen 92.
reivindikacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – materialno procesno vodstvo – prvi narok za glavno obravnavo
Ker sodna praksa pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ razlaga široko, se zato ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, je pa pomembno ali bi se lahko s stvarjo okoristil.
V sporih zaradi avtorske pravice se v primerih, ko predlog za izdajo začasne odredbe ni bil predhodno vročen nasprotni stranki, začasna odredba izda zgolj izjemoma. Predlagajoča stranka mora vselej izkazati za verjetno, da bi ji kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo nastanek težko nadomestljive škode.
pravica do izjave – priposestvovanje – pogoji za priposestvovanje – enotni sosoporniki – enotno sosporništvo – priposestvovanje stvari v solasti
Ker se sodišče ni opredelilo do niza navedb tožene stranke, ki so pomembne z vidika tožničine dobre vere, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče se ne strinja, da so glede na tožbeno izhodišče toženci enotni sosporniki. Ni namreč pravne ovire, da tožeča stranka priposestvuje zgolj idealni delež nepremičnine. Tudi ni zahteve, da bi tisti, ki meni, da je določeno nepremičnino priposestvoval, tak zahtevek uveljavljal zoper vse solastnike.
URS člen 125, 156. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 3/1.
avtorsko pravo - pravilnih o javni priobčitvi glasbenih del - upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - novo tarifiranje - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko pri presoji tožnikove terjatve ni upoštevalo Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 (Pravilnik - 06). Tarifa, ki jo vsebuje navedeni pravilnik, namreč nima pravne veljave, ker ni bila sprejeta po predpisanem postopku, pač pa enostransko, ne da bi tožnik zanjo dobil soglasje reprezentativnih združenj. Neutemeljena je pritožbena trditev, da tožnik s Pravilnikom - 06 ni na novo določil tarifnih vrednosti, temveč jih je zgolj uskladil z inflacijo, upoštevaje pooblastilo iz Pravilnika – 98. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP – B) je namreč v četrtem odstavku 26. člena kot veljavni skupni sporazum o tarifi ohranil le tarifni del Pravilnika – 98, ne pa tudi njegovega normativnega dela, kamor sodi 11. člen, na katerega se sklicuje pritožba. Brez pomena je zato pritožbeno vztrajanje, da naj bi bilo soglasje Urada za intelektualno lastnino dano k celotnemu Pravilniku – 98.