ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/2.
zdravljenje v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino
Tožniku je bilo zdravljenje v Sloveniji dostopno v časovnem obdobju, ki je medicinsko utemeljeno, tako da niso bili izpolnjeni pogoji za odobritev zdravljenja v tujini.
invalidnost - kategorija invalidnosti - zmožnost za delo - svoje delo - svoj poklic
Ker obstaja razlika med definicijo svojega dela po ZPIZ/92 in svojega poklica po ZPIZ-1, sodišče prve stopnje pri presoji tožničine zahteve za priznanje pravic na podlagi invalidnosti, ki je bila vložena po uveljavitvi ZPIZ-1, ni bilo vezano na predhodne pravnomočne odločitve, da tožnica ni upravičena do pravic na podlagi invalidnosti (ker pri njej ni podana invalidnost, saj je zmožna za opravljanje svojega dela), ki so temeljile še na določbah ZPIZ/92.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo odškodnine za škodo zavrnilo, ker je ocenilo, da ni s stopnjo gotovosti dokazal, da je do prometne nesreče prišlo zaradi izsilitve prednosti tožniku kot kolesarju s strani neznanega vozila, spričo česar ni podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke po prvem odstavku 39. člena ZOZP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021246
OZ člen 615. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - upravičena zadržanost z naroka za glavno obravnavo
SZ-1 je specialni predpis, ki med drugim ureja tudi stanovanjska razmerja, za tovrstne spore ni moč uporabiti splošnega predpisa, to je OZ. Splošni predpis se lahko uporabi le v primeru, ko specialni predpis določena razmerja ne ureja. V obravnavanem primeru pa temu ni tako, saj SZ-1 izrecno ureja situacijo, ki je podana v našem primeru.
URS člen 125, 156. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 3/1.
avtorsko pravo - pravilnih o javni priobčitvi glasbenih del - upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - novo tarifiranje - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko pri presoji tožnikove terjatve ni upoštevalo Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 (Pravilnik - 06). Tarifa, ki jo vsebuje navedeni pravilnik, namreč nima pravne veljave, ker ni bila sprejeta po predpisanem postopku, pač pa enostransko, ne da bi tožnik zanjo dobil soglasje reprezentativnih združenj. Neutemeljena je pritožbena trditev, da tožnik s Pravilnikom - 06 ni na novo določil tarifnih vrednosti, temveč jih je zgolj uskladil z inflacijo, upoštevaje pooblastilo iz Pravilnika – 98. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP – B) je namreč v četrtem odstavku 26. člena kot veljavni skupni sporazum o tarifi ohranil le tarifni del Pravilnika – 98, ne pa tudi njegovega normativnega dela, kamor sodi 11. člen, na katerega se sklicuje pritožba. Brez pomena je zato pritožbeno vztrajanje, da naj bi bilo soglasje Urada za intelektualno lastnino dano k celotnemu Pravilniku – 98.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055507
ZIZ člen 17, 17/1 17/2, 17/2-3, 19, 19/2, 21, 21/2 71, 71/1, 71/2. ZOdvT tarifna številka 3464, 3468. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 313, 313/3, 344, 344/2. Uredba št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo člen 3, 5, 23.
izvršilni naslov - uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo - evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov - nesporni zahtevki - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - potek paricijskega roka - odlog izvršbe - stroški odgovora na predlog za odlog - prekinitev izvršbe - prekinitev izvršbe po uein
Evropski nalog za izvršbo.
Priloženi obrazec oziroma potrdilo EIN, ki ga je izdalo sodišče v Cremoni, je pravilno izpolnjeno, zato lahko upnik na njegovi podlagi utemeljeno zahteva predmetno izvršbo (v nasprotnem primeru upnik ne bi imel ustreznega izvršilnega naslova).
Rok za prostovoljno povrnitev stroškov določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP ali drugega odstavka 21. člena ZIZ. To pa je rok, ki odlaga izpolnitev obveznosti in le če zavezanec stroškov v tem roku ne povrne, pride v zamudo in zato poleg stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
23. člen EUIN določa, da lahko pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika pod izjemnimi pogoji postopek izvršbe prekine. Izjemnih pogojev dolžnik ni zatrjeval in dokazoval. Razlogi, ki jih navaja, predstavljajo običajne posledice poteka izvršbe.
Odgovora na predlog za odlog ni mogoče enačiti z odgovorom na pravno sredstvo, pri katerem se uporabi tar. št. 3468 ZOdvT.
Nezadovoljstvo z rezultatom izvedeniškega dela ne more pomeniti pravno odločujočega dejstva, da tožniku ne bi bilo treba plačati za opravljeno izvedeniško delo oziroma doplačati manjkajočega zneska iz predujma.
Med storitve upravljanja je šteti tudi zalaganje stroškov dobaviteljem iz svojih sredstev in porazdelitev ter izterjava teh stroškov od etažnih lastnikov kot plačilnih zavezancev. Posledično temu je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da takšno terjatev skladno določbi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastara v enem letu.
Tožena stranka je podala zgolj trditve, ki so se nanašala na aktivno legitimacijo tožeče stranke, nobenih trditev pa ni podala glede (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki zadeva odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni podana.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker sodišče zaradi zamude roka za vložitev tožbe zadeve ni obravnavalo po vsebini (ampak je tožbo zavrglo), so pritožbene navedbe, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, za odločitev pravno irelevantne. Ima pa tožnik v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja možnost, da sam oziroma preko osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
pravica do izjave – priposestvovanje – pogoji za priposestvovanje – enotni sosoporniki – enotno sosporništvo – priposestvovanje stvari v solasti
Ker se sodišče ni opredelilo do niza navedb tožene stranke, ki so pomembne z vidika tožničine dobre vere, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče se ne strinja, da so glede na tožbeno izhodišče toženci enotni sosporniki. Ni namreč pravne ovire, da tožeča stranka priposestvuje zgolj idealni delež nepremičnine. Tudi ni zahteve, da bi tisti, ki meni, da je določeno nepremičnino priposestvoval, tak zahtevek uveljavljal zoper vse solastnike.
ZNP člen 26. ZVVJTO člen 7, 8. dokument : VSL0061654.
določitev odškodnine za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje – prepozen zahtevek - več pisnih poravnav
S podpisom poravnav je stranka pristala na njihovo vsebino, kar pomeni, da sklenjene poravnave vežejo obe udeleženki postopka. Poleg tega se je predlagateljica v poravnavah izrecno odrekla uveljavljanju morebitnih nadaljnjih zahtevkov iz istega naslova. S sklenitvijo poravnav z dne 10. 10. 2008 je bilo torej med udeleženkama postopka že doseženo soglasje glede zahtevanega vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
V resnici je zaradi sklenjenih poravnav šlo za nedopustno razširitev zahtevka oziroma za nov, dodatni zahtevek, ki pa je bil glede na predpisani rok iz 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje očitno prepozen.
Zapustnica na stanovanju nikoli ni imela lastninske pravice in posledično tožencu stanovanja ni mogla podariti. Toženec je bil namreč tisti, ki je imel stanovanjsko pravico za nakup spornega stanovanja po takrat veljavnem SZ in je sporno stanovanje tudi kupil. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zapustnica znesek denarja tožencu podarila na način, da ga je kot kupnino nakazala neposredno prodajalcu stanovanja. Ker je tožnik vztrajal pri tem, da se kot darilo šteje stanovanje in ne denarni znesek, ni podal ustrezne trditvene podlage in je sodišče prve stopnje njegov zahtevek (vračunanje v dedni delež) pravilno zavrnilo.
Upoštevaje vsa navedena dejstva je odškodnina odmerjena po sodišču prve stopnje primerna odmena tožniku za nastalo mu škodo. Odmerjena odškodnina (skupno 3.200,00 EUR) pa dejansko celo odstopa navzgor od podobnih primerov v sodni praksi, zato nikakor ni pogojev za njeno dodatno zvišanje. Pri odmeri odškodnine so bile upoštevane tako subjektivne kot objektivne okoliščine, odmerjena odškodnina zato ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in tožniku višjo odškodnino od dosojene oz. odmerjene ni moč dosoditi.
najemna pogodba – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija
Obveznost etažnega lastnika, ki odda stanovanje v najem za plačilo obratovalnih stroškov je zgolj subsidiarna. Obveznost najemnika plačati tovrstne stroške izhaja tudi iz določbe 6. alinee 94. člena SZ-1, po kateri je najemnik dolžan plačevati najemnino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine v skladu z najemno pogodbo. Tožena stranka je tako v enakem položaju kot etažni lastnik v razmerju do tožeče stranke za plačilo spornih stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske stavbe. Ni namreč tudi zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da sta z etažno lastnico, drugače kot je določeno z navedeno zakonsko ureditvijo, pogodbeno uredili obveznost plačevanja tovrstnih stroškov.
Določba 3. člena sporne najemne pogodbe je jasna in nedvoumna in zato ne dopušča dopolnilnih razlagalnih metod v smislu določbe drugega odstavka 82. člena OZ za kar se zavzema pritožnica. Ta zakonska določba pride praviloma v poštev šele, če je med pravdnima strankama pogodbena določba sporna, razen tega pa mora biti tudi tako nejasna, da ni mogoče nedvoumno zaključiti, da je mogoč zgolj njen enoznačen (ekskluziven) pomen.