pravdna sposobnost – indic – dvom v pravdno sposobnost
Zdravstvena izvida, ki ju je predložil odvetnik tožeče stranke, skupaj kažeta na to, da bi lahko bila tožeča stranka v času odpovedi tožbenemu zahtevku in umika tožbe pravdno nesposobna. Na to tudi kaže ravnanje mimo svojega pooblaščenca. Zadnje samo po sebi sicer še ni odločilni dokaz za obstoj pravdne nesposobnosti, je pa v povezavi s prej navedenima zdravstvenima izvidoma dober indic. Ker prvostopenjsko sodišče ni pazilo na to, ali je tožeča stranka pravdno sposobna v zadevi in je kljub temu odločilo o zadevi, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
negatorna tožba - varstvo pred vznemirjanjem - obstoj lastninske pravice - solastnina
Tožnik, katerega idealni solastninski delež na nepremičnini ni materializiran (solastne nepremičnine ne uživa in je nima v posesti), ne potrebuje varstva pred vznemirjanjem.
URS člen 125, 156. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 3/1.
avtorsko pravo - pravilnih o javni priobčitvi glasbenih del - upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - novo tarifiranje - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko pri presoji tožnikove terjatve ni upoštevalo Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 (Pravilnik - 06). Tarifa, ki jo vsebuje navedeni pravilnik, namreč nima pravne veljave, ker ni bila sprejeta po predpisanem postopku, pač pa enostransko, ne da bi tožnik zanjo dobil soglasje reprezentativnih združenj. Neutemeljena je pritožbena trditev, da tožnik s Pravilnikom - 06 ni na novo določil tarifnih vrednosti, temveč jih je zgolj uskladil z inflacijo, upoštevaje pooblastilo iz Pravilnika – 98. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP – B) je namreč v četrtem odstavku 26. člena kot veljavni skupni sporazum o tarifi ohranil le tarifni del Pravilnika – 98, ne pa tudi njegovega normativnega dela, kamor sodi 11. člen, na katerega se sklicuje pritožba. Brez pomena je zato pritožbeno vztrajanje, da naj bi bilo soglasje Urada za intelektualno lastnino dano k celotnemu Pravilniku – 98.
invalidnost - kategorija invalidnosti - zmožnost za delo - svoje delo - svoj poklic
Ker obstaja razlika med definicijo svojega dela po ZPIZ/92 in svojega poklica po ZPIZ-1, sodišče prve stopnje pri presoji tožničine zahteve za priznanje pravic na podlagi invalidnosti, ki je bila vložena po uveljavitvi ZPIZ-1, ni bilo vezano na predhodne pravnomočne odločitve, da tožnica ni upravičena do pravic na podlagi invalidnosti (ker pri njej ni podana invalidnost, saj je zmožna za opravljanje svojega dela), ki so temeljile še na določbah ZPIZ/92.
pridobitev lastninske pravice na originaren način – premičnine – spojitev - pomešanje – zastaranje terjatve na povračilo vlaganj
Določbe 22. in 23. člena ZTLR so urejale pridobitev lastninske pravice na originaren način zgolj na premičnih stvareh.
Pravilno je pravno stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru zastaralni rok lahko začel teči šele od tedaj, ko je bilo tožniku lahko jasno, da zapustnik ne bo izpolnil svoje obljube in „prenesel“ ustrezen solastniški delež nanj. Do tedaj pa je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v tej smeri, še vedno upravičeno lahko štel, da bo vendarle postal solastnik spornih nepremičnin. Ker je bil očitno dogovor med njim in zapustnikom takšen, da je prenos lastninske pravice nanj odložen (do kdaj, sicer sodišče prve stopnje ni natančno in jasno pojasnilo), njegova pravica ni mogla nastati takoj oziroma prej, že ob samih vlaganjih oziroma njihovem zaključku, za kar se nepravilno zavzema tožena stranka. Zato je razumno prvostopno stališče, da je zastaralni rok začel teči šele v letu 2007, ko je zaradi konflikta z zapustnikom tožniku bilo jasno, da zapustnik prostovoljno ne bo izpolnil sklenjenega dogovora z izstavitvijo ustrezne zemljiškoknjižne listine, ali pa vsaj z ustreznim oporočnim razpolaganjem.
Stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka ne dopušča tolmačenja nejasnega zemljiškoknjižnega dovolila. Glede na nepopolne in nejasne podatke o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu, zemljiškoknjižno sodišče predlaganega vpisa ne bi smelo dovoliti.
SPZ člen 43. ZOR člen 210. ZPP člen 7, 7/1, 154, 155, 157, 163, 165, 180, 180/1, 212, 215, 316, 316/1,338, 338/1, 339, 339/2, 343, 343/2, 350, 350/2, 353. ZST-1 člen 15. ZTLR člen 25, 28, 28/4.
skupna gradnja – pisna oblika dogovora o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem – skupno premoženje – trditvena podlaga – trditveno in dokazno breme - obogatitvena narava zahtevka – povečanje vrednosti nepremičnine - nasprotna tožba – pripoznava zahtevka – uspeh v pravdi – pravdni stroški
Sodna praksa stoji na stališču, da se ne zahteva pisna oblika dogovora o skupni gradnji, prav iz razloga, ker se taki dogovori večinoma sklepajo v družinskih krogih, med sorodniki, kjer ni v navadi sklepanje v pisni obliki. Sta pa potrebna za nastanek oz. prenos lastninske pravice na podlagi takega dogovora dva pogoja in sicer: 1. obstoj dogovora o skupni gradnji in 2. dogovor o prenosu lastninske pravice na sograditelja, ki ni lastnik nepremičnine, na kateri se gradi.
pridržanje osebe – duševno zdravje – prisilna hospitalizacija
Udeleženec je zelo bolan, napet in vznemirjen ter povezuje stvari med sabo. Razvil je nanašalne in preganjalne blodnje, ne premore bolezenske uvidevnosti ter distance do kateregakoli elementa psihotičnega doživljanja. Preganjalna nanašalna blodnja spreminja njegovo vedenje in ravnanje, doživlja ukazujoče slušne halucinacije s homicidno vsebino, zato predstavlja njegovo stanje ogroženost za okolje, če se ne bi zdravil.
ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/2.
zdravljenje v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino
Tožniku je bilo zdravljenje v Sloveniji dostopno v časovnem obdobju, ki je medicinsko utemeljeno, tako da niso bili izpolnjeni pogoji za odobritev zdravljenja v tujini.
ZNP člen 26. ZVVJTO člen 7, 8. dokument : VSL0061654.
določitev odškodnine za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje – prepozen zahtevek - več pisnih poravnav
S podpisom poravnav je stranka pristala na njihovo vsebino, kar pomeni, da sklenjene poravnave vežejo obe udeleženki postopka. Poleg tega se je predlagateljica v poravnavah izrecno odrekla uveljavljanju morebitnih nadaljnjih zahtevkov iz istega naslova. S sklenitvijo poravnav z dne 10. 10. 2008 je bilo torej med udeleženkama postopka že doseženo soglasje glede zahtevanega vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
V resnici je zaradi sklenjenih poravnav šlo za nedopustno razširitev zahtevka oziroma za nov, dodatni zahtevek, ki pa je bil glede na predpisani rok iz 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje očitno prepozen.
Tožena stranka je podala zgolj trditve, ki so se nanašala na aktivno legitimacijo tožeče stranke, nobenih trditev pa ni podala glede (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki zadeva odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057861
ZPP člen 284, 284/2, 285, 286, 286/4. OZ člen 198. SPZ člen 92.
reivindikacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – materialno procesno vodstvo – prvi narok za glavno obravnavo
Ker sodna praksa pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ razlaga široko, se zato ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, je pa pomembno ali bi se lahko s stvarjo okoristil.
Dohodnina se plača za odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek. Dohodek, za katerega se plača dohodnina, je tudi dohodek dosežen z oddajanjem nepremičnin v najem. Tožeča stranka je tako zavezana plačati dohodnino od prisojenih zneskov, ki predstavljajo prikrajšanje tožeče stranke iz naslova neuporabe nepremičnine. Tožena stranka zato neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje od izračunane obogatitve odšteti tudi davke, ki bi jih morala plačati tožeča stranka v spornem obdobju.
najemna pogodba – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija
Obveznost etažnega lastnika, ki odda stanovanje v najem za plačilo obratovalnih stroškov je zgolj subsidiarna. Obveznost najemnika plačati tovrstne stroške izhaja tudi iz določbe 6. alinee 94. člena SZ-1, po kateri je najemnik dolžan plačevati najemnino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine v skladu z najemno pogodbo. Tožena stranka je tako v enakem položaju kot etažni lastnik v razmerju do tožeče stranke za plačilo spornih stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske stavbe. Ni namreč tudi zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da sta z etažno lastnico, drugače kot je določeno z navedeno zakonsko ureditvijo, pogodbeno uredili obveznost plačevanja tovrstnih stroškov.
Banka ima pravico, ne pa tudi dolžnost, zavrniti plačilo ali prenehati izvajati pooblastila imetnika tekočega računa, da v breme njegovega računa poravna njegove mesečne obveznosti, če na tekočem računu ni ustreznega kritja.
URS člen 125. ZASP člen 70, 146, 147, 149, 151,152. ZPP člen 151, 242, 286.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – exceptio illegalis
ZASP v 3. točki prvega dostavka 149. člena (posredno) uzakonja monopolni položaj tožeče stranke. Za isto vrsto avtorskih del in iste pravice lahko v Sloveniji obstaja le ena kolektivna organizacija. In za male avtorske pravice je to tožeča stranka. Male pravice se morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) prek kolektivnih organizacij, pa če to avtor in uporabnik želita ali pa ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021246
OZ člen 615. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - upravičena zadržanost z naroka za glavno obravnavo
SZ-1 je specialni predpis, ki med drugim ureja tudi stanovanjska razmerja, za tovrstne spore ni moč uporabiti splošnega predpisa, to je OZ. Splošni predpis se lahko uporabi le v primeru, ko specialni predpis določena razmerja ne ureja. V obravnavanem primeru pa temu ni tako, saj SZ-1 izrecno ureja situacijo, ki je podana v našem primeru.