božičnica - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodb
Izplačilo božičnice je bilo v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena med strankama, vezano na izplačilo božičnice ostalim zaposlenim v družbi. Izplačilo je bilo odvisno od doseženega dobička ter odločitve pristojnega organa (uprave), da se božičnica izplača. Uprava tožene stranke je sprejela sklep, da se nobenemu od zaposlenih za leto 2009 ne izplača božičnica, zato tudi tožnik ni upravičen do izplačila božičnice.
upravljanje stečajne mase – soglasje k poslom upravljanja – sklenitev sodne poravnave – nedopustnost predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave – zavrženje predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave
Rezultat sodne poravnave v zadevah, glede katerih je dalo sodišče soglasje, je umik dveh tožb stečajnega dolžnika zoper upnico zaradi plačila denarne terjatve in umik upničine prijavljene navadne denarne terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom. Pravilno je stališče pritožnika, da je upravitelj zavezan k unovčevanju stečajne mase, kamor sodi tudi sodno uveljavljanje terjatev. Če upravitelj tožbo, ki jo je po zakonu upravičen vložiti v imenu stečajnega dolžnika, iz kateregakoli razloga umakne, te izjave ni mogoče opredeliti kot upravljanja premoženja v smislu, ki ga določa zakon. Za umik tožbe niti za sklenitev sodne poravnave, upravitelj ne potrebuje soglasja sodišča (razen če se poravnava nanaša na oddajanje prostorov v najem ali na nalaganje denarnega dobroimetja). S tem pa, če ne gre za posle upravljanja s stečajno maso, tudi nima podlage za to, da od sodišča zahteva izdajo soglasja k svojim odločitvam o tem, na kakšen način bo uresničeval premoženjske pravice stečajnega dolžnika. Še manj pa da od sodišča zahteva, da s svojo odločitvijo kakorkoli vpliva na učinek izjave upnika o umiku prijave terjatve v stečajnem postopku.
Sodba, s katero bi bilo pravnomočno ugotovljeno, da je sporna kupoprodajna pogodba nična, je ugotovitvena sodba, ki ni izvršljiva. Tožnik bi lahko vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja dosegel le z izbrisno tožbo, torej s tožbo, s katero bi zahteval, da se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi nične pogodbe in s to vknjižbo povezani vpisi, izbrišejo. Ker bi torej tožeča stranka lahko vložila dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Zgolj zato ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila matrik usposobljenosti delavcev, ni mogoče šteti, da ni pravilno uporabila kriterijev za izbiro presežnih delavcev in da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0057850
ZPP člen 156. ZASP-B člen 26.
pravdni stroški – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice
Toženčev pristop na narok, ki je bil istega dne preklican, je bil pogojevan z ravnanjem sodišča in ne tožeče stranke. Takšno ravnanje sodišča je treba šteti za „naključje, ki se je primerilo toženi stranki“. Stroške omenjenega pristopa na narok bi bil zato dolžan kriti toženec sam.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070005
OZ člen 131. ZPP člen 2, 2/1, 212.
odškodninska odgovornost – nastanek in višina škode – trditveno in dokazno breme
Ker je tožena stranka obrazloženo prerekala vtoževane stroške popravila, ki temeljijo na računu, se je zaradi takšnega ugovora trditveno in dokazno breme spet prevalilo na tožečo stranko. Ker pa v nadaljnjem postopku tožeča stranka ni pojasnila niti ni predložila dokaza, da so bile opravljene storitve in zamenjani deli, zajeti v računu A11, namenjeni prav odpravi škodnih posledic dogodka z dne 25. 02. 2005 v vtoževani višini, kot izhaja iz predloženega računa, je tudi v tem delu sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
V obravnavanem primeru odpovedi, ki jo je vložil najemnik, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbo 4. odstavka 29. člena ZPSPP. S tem je zagotovilo vročitev izjave najemnika o odpovedi najemnih pogodb najemodajalcu, kar je tudi namen te določbe zakona.
sodba na podlagi odpovedi – opravičenost izostanka z naroka
Za presojo, ali je stranka opravičila izostanek, mora biti podano samo opravičilo stranke z navedbo opravičljivega razloga za izostanek in dokazilo o obstoju tega razloga. Tožeča stranka ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek z naroka. Svojemu opravičilu namreč ni predložila dokazila o bolezni, na katero se je v opravičilu kot razlog za izostanek sklicevala. Pritožbeno pojasnilo, da se njen pooblaščenec naroka ni udeležil, ker ga je tožeča stranka seznanila s predlogom za predložitev obravnave, ni sprejemljivo. Zgolj podani predlog za preložitev obravnave namreč stranki oziroma njenemu pooblaščencu še ne nudi opravičljivega razloga za izostanek z naroka, če ga sodišče ne prekliče in preloži, kajti sodišču je dana presoja o utemeljenosti razlogov za preklic in preložitev naroka.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - zagovor - čas za pripravo obrambe
Opustitev izdaje računa za naročeno in opravljeno storitev predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in lahko predstavlja razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Dejstvo, da je imel tožnik za pripravo na zagovor le dva delovna dneva, glede na to, da se je zagovora udeležil in podal zagovor (na katerem ni navajal, da je imel premalo časa za pripravo obrambe), ne predstavlja kršitve v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita.
plača - prikrajšanje pri plači - direktor - mandat - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je s pripojitvijo družbe, v kateri je opravljal funkcijo v.d. direktorja, prenehal mandat. Po tem pri toženi stranki, h kateri je bila ta družba pripojena, te funkcije ni več opravljal. Zgolj zaradi tega pa njegova pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje funkcije v.d. direktorja, ni prenehala veljati. Vse dokler je ta pogodba o zaposlitvi še veljala, je tožnik upravičen do v njej dogovorjene plače.
ZJU člen 154. ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 258, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je bil razporejen na delovno mesto inšpektorja, za kar se zahteva posebna skrbnost pri delu, upoštevanje moralnih načel v službi ter poseben občutek za kršitve in tveganja, ki so povezana z manipuliranjem z blagom velike vrednosti. Glede na naravo in težo kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja (zaradi tožnikovega ravnanja je bilo 689.800 kosov cigaret nezakonito odstranjenih izpod carinskega nadzora in lansiranih na carinsko območje Evropske skupnosti) je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
presoja preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – stroški oddiha – začasna odredba – stvarna nepristojnost sodišča prve stopnje za odločanje o pritožbi zoper začasno odredbo
Določitev preživnine ne more temeljiti na natančnem matematičnem izračunu vsakodnevnih stroškov, temveč je potrebna ocena potreb mld. upravičenk in vseh potrebnih stroškov preživljanja.
Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti se namreč upoštevajo vsi redni dohodki staršev, torej tudi toženčeva dodatna plača.
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta – kapitalska neustreznost – nelikvidnost – prezadolženost – neizvajanje zakonsko predvidenih ukrepov – predpostavke odškodninske odgovornosti
Člani uprave in nadzornega sveta na predmetni pravni podlagi ne odgovarjajo za nastop slabega finančnega stanja (kapitalska neustreznost, nelikvidnost ali prezadolženost), temveč za opustitev ukrepov oziroma kršitev prepovedi po tem, ko tako stanje že nastopi. V tem oziru se presoja protipravnost njihovega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa morajo biti izpolnjene še naslednje predpostavke: začetek stečajnega postopka, vzročna zveza (se domneva) in nastanek škode (višina se domneva). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje mora tožeča stranka dokazati začetek stečajnega postopka (to je v zadevi nesporno ugotovljeno), protipravnost ravnanja tožencev in nastanek škode. V okviru predpostavke protipravnosti pa mora biti primarno izkazano, da je v podjetju prišlo do kapitalske neustreznosti, nelikvidnosti ali prezadolženosti.
V okviru splošnih pravil o izpolnitvi, 1. odst. 271. čl. OZ določa, da lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Pri tem preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega: na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes (275. čl. OZ: subrogacija po zakonu), ali pa, poleg tam navedenega primera, na podlagi pogodbe, sklenjene pred izpolnitvijo med dolžnikom in izpolniteljem (2. odst. 274. čl. OZ).
najemna pogodba – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija
Obveznost etažnega lastnika, ki odda stanovanje v najem za plačilo obratovalnih stroškov je zgolj subsidiarna. Obveznost najemnika plačati tovrstne stroške izhaja tudi iz določbe 6. alinee 94. člena SZ-1, po kateri je najemnik dolžan plačevati najemnino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine v skladu z najemno pogodbo. Tožena stranka je tako v enakem položaju kot etažni lastnik v razmerju do tožeče stranke za plačilo spornih stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske stavbe. Ni namreč tudi zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da sta z etažno lastnico, drugače kot je določeno z navedeno zakonsko ureditvijo, pogodbeno uredili obveznost plačevanja tovrstnih stroškov.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v skupnosti člen 22, 22/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - nujno zdravljenje
Zdravstvene storitve, kot so bile nudene tožnici v Španiji, bi bile za španske državljane brezplačne, saj je določeno, da v primeru nujnih zdravstvenih storitev, ki so opravljene v zasebni zdravstveni ustanovi, niso dolžni plačevati ničesar, ampak se stroški ustanovi povrnejo s strani nacionalnega nosilca zavarovanja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da bi bilo treba tožnico obravnavati enako in da je upravičena do povračila vseh stroškov njenega (nujnega) zdravljenja v Španiji.
V sporih zaradi avtorske pravice se v primerih, ko predlog za izdajo začasne odredbe ni bil predhodno vročen nasprotni stranki, začasna odredba izda zgolj izjemoma. Predlagajoča stranka mora vselej izkazati za verjetno, da bi ji kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo nastanek težko nadomestljive škode.