redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Zgolj zato ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila matrik usposobljenosti delavcev, ni mogoče šteti, da ni pravilno uporabila kriterijev za izbiro presežnih delavcev in da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita.
Ker je sklep o ustavitvi postopka v prvem postopku postal pravnomočen, je litispendenca v konkretnem postopku z učinkom za nazaj prenehala in sodišče tožbe iz tega razloga ne more več zavreči.
V okviru splošnih pravil o izpolnitvi, 1. odst. 271. čl. OZ določa, da lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Pri tem preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega: na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes (275. čl. OZ: subrogacija po zakonu), ali pa, poleg tam navedenega primera, na podlagi pogodbe, sklenjene pred izpolnitvijo med dolžnikom in izpolniteljem (2. odst. 274. čl. OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070005
OZ člen 131. ZPP člen 2, 2/1, 212.
odškodninska odgovornost – nastanek in višina škode – trditveno in dokazno breme
Ker je tožena stranka obrazloženo prerekala vtoževane stroške popravila, ki temeljijo na računu, se je zaradi takšnega ugovora trditveno in dokazno breme spet prevalilo na tožečo stranko. Ker pa v nadaljnjem postopku tožeča stranka ni pojasnila niti ni predložila dokaza, da so bile opravljene storitve in zamenjani deli, zajeti v računu A11, namenjeni prav odpravi škodnih posledic dogodka z dne 25. 02. 2005 v vtoževani višini, kot izhaja iz predloženega računa, je tudi v tem delu sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje
Obvezno kolektivno upravljanje določenih pravic pomeni, da se pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) prek kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne. Ta obveznost velja za vse vpletene: za avtorje, za uporabnike, za kolektivno organizacijo.
ZPP člen 277, 318. ZMZPP člen 29, 48, 57. ZDR člen 3, 11. OZ člen 190.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - neupravičena obogatitev - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava
Toženec (delavec) je delo običajno opravljal v Republiki Sloveniji, tako da se za presojo tožbenega zahtevka tožnika (delodajalca s sedežem v tujini) v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, ki ji je sklenil s tožencem, uporabi slovensko pravo.
V obravnavanem primeru odpovedi, ki jo je vložil najemnik, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbo 4. odstavka 29. člena ZPSPP. S tem je zagotovilo vročitev izjave najemnika o odpovedi najemnih pogodb najemodajalcu, kar je tudi namen te določbe zakona.
Ravnanje tožnika, ki se je v času bolniškega staleža udeležil obravnave pred delovnim sodiščem (v sporu, v katerem se je presojala zakonitost predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožnik ni kršil navodil osebnega zdravnika ali specialista. V bolniškem staležu je bil zaradi psihičnih težav, zaradi narave teh težav pa ni bila priporočljiva popolna izolacija, ampak je bilo pomembno, da se je tožnik aktivno vključeval v življenje.
božičnica - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodb
Izplačilo božičnice je bilo v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena med strankama, vezano na izplačilo božičnice ostalim zaposlenim v družbi. Izplačilo je bilo odvisno od doseženega dobička ter odločitve pristojnega organa (uprave), da se božičnica izplača. Uprava tožene stranke je sprejela sklep, da se nobenemu od zaposlenih za leto 2009 ne izplača božičnica, zato tudi tožnik ni upravičen do izplačila božičnice.
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta – kapitalska neustreznost – nelikvidnost – prezadolženost – neizvajanje zakonsko predvidenih ukrepov – predpostavke odškodninske odgovornosti
Člani uprave in nadzornega sveta na predmetni pravni podlagi ne odgovarjajo za nastop slabega finančnega stanja (kapitalska neustreznost, nelikvidnost ali prezadolženost), temveč za opustitev ukrepov oziroma kršitev prepovedi po tem, ko tako stanje že nastopi. V tem oziru se presoja protipravnost njihovega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa morajo biti izpolnjene še naslednje predpostavke: začetek stečajnega postopka, vzročna zveza (se domneva) in nastanek škode (višina se domneva). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje mora tožeča stranka dokazati začetek stečajnega postopka (to je v zadevi nesporno ugotovljeno), protipravnost ravnanja tožencev in nastanek škode. V okviru predpostavke protipravnosti pa mora biti primarno izkazano, da je v podjetju prišlo do kapitalske neustreznosti, nelikvidnosti ali prezadolženosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je reorganizacija oz. zmanjšanje števila svetovalcev uprave potrebna, ampak samo ugotavlja, ali je potreba po tožnikovem delu na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu svetovalca uprave prenehala, torej ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenega poslovnega razloga.
ZDR člen 72, 75, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 980, 90/3. ZGD-1 člen 255.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - član uprave - odpoklic - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - zagovor
Tožena stranka je v dopisu tožniku posredovala ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in opozorilo o posledicah zavrnitve le-te. V dopisu je navedla, da je tožniku kot članu uprave prenehal mandat, da mu ponuja zaposlitev na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, in da naj se o ponudbi odloči v roku 15 dni od prejema, saj mu bo v nasprotnem primeru delovno razmerje (upoštevajoč določila pogodbe o zaposlitvi) z iztekom 15-dnevnega roka prenehalo. S tem dopisom je tožena stranka izrazila voljo, da tožniku redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker mu je mandat člana uprave prenehal) oziroma da mu poda odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Sodba, s katero bi bilo pravnomočno ugotovljeno, da je sporna kupoprodajna pogodba nična, je ugotovitvena sodba, ki ni izvršljiva. Tožnik bi lahko vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja dosegel le z izbrisno tožbo, torej s tožbo, s katero bi zahteval, da se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi nične pogodbe in s to vknjižbo povezani vpisi, izbrišejo. Ker bi torej tožeča stranka lahko vložila dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.
odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Verjeti je tožniku, da izrečena žaljivka v kulturi naroda, iz katerega tožnik izhaja ter v okoliščinah, v katerih je bila izrečena, predstavlja za tožnika ponižanje in čustveno prizadetost. Četudi prizadetost ni mogla biti niti intenzivna niti dolgotrajna, je upravičen do odškodnine, ki seveda ne more biti visoka. Zahtevana odškodnina 200,00 EUR (0,20 povprečne plače v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje), predstavlja po presoji pritožbenega sodišča primerno denarno odškodnino.
pridobitev lastninske pravice na originaren način – premičnine – spojitev - pomešanje – zastaranje terjatve na povračilo vlaganj
Določbe 22. in 23. člena ZTLR so urejale pridobitev lastninske pravice na originaren način zgolj na premičnih stvareh.
Pravilno je pravno stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru zastaralni rok lahko začel teči šele od tedaj, ko je bilo tožniku lahko jasno, da zapustnik ne bo izpolnil svoje obljube in „prenesel“ ustrezen solastniški delež nanj. Do tedaj pa je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v tej smeri, še vedno upravičeno lahko štel, da bo vendarle postal solastnik spornih nepremičnin. Ker je bil očitno dogovor med njim in zapustnikom takšen, da je prenos lastninske pravice nanj odložen (do kdaj, sicer sodišče prve stopnje ni natančno in jasno pojasnilo), njegova pravica ni mogla nastati takoj oziroma prej, že ob samih vlaganjih oziroma njihovem zaključku, za kar se nepravilno zavzema tožena stranka. Zato je razumno prvostopno stališče, da je zastaralni rok začel teči šele v letu 2007, ko je zaradi konflikta z zapustnikom tožniku bilo jasno, da zapustnik prostovoljno ne bo izpolnil sklenjenega dogovora z izstavitvijo ustrezne zemljiškoknjižne listine, ali pa vsaj z ustreznim oporočnim razpolaganjem.
najemna pogodba – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija
Obveznost etažnega lastnika, ki odda stanovanje v najem za plačilo obratovalnih stroškov je zgolj subsidiarna. Obveznost najemnika plačati tovrstne stroške izhaja tudi iz določbe 6. alinee 94. člena SZ-1, po kateri je najemnik dolžan plačevati najemnino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine v skladu z najemno pogodbo. Tožena stranka je tako v enakem položaju kot etažni lastnik v razmerju do tožeče stranke za plačilo spornih stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske stavbe. Ni namreč tudi zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da sta z etažno lastnico, drugače kot je določeno z navedeno zakonsko ureditvijo, pogodbeno uredili obveznost plačevanja tovrstnih stroškov.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker sodišče zaradi zamude roka za vložitev tožbe zadeve ni obravnavalo po vsebini (ampak je tožbo zavrglo), so pritožbene navedbe, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, za odločitev pravno irelevantne. Ima pa tožnik v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja možnost, da sam oziroma preko osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.