ZDR člen 72, 75, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 980, 90/3. ZGD-1 člen 255.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - član uprave - odpoklic - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - zagovor
Tožena stranka je v dopisu tožniku posredovala ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in opozorilo o posledicah zavrnitve le-te. V dopisu je navedla, da je tožniku kot članu uprave prenehal mandat, da mu ponuja zaposlitev na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, in da naj se o ponudbi odloči v roku 15 dni od prejema, saj mu bo v nasprotnem primeru delovno razmerje (upoštevajoč določila pogodbe o zaposlitvi) z iztekom 15-dnevnega roka prenehalo. S tem dopisom je tožena stranka izrazila voljo, da tožniku redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker mu je mandat člana uprave prenehal) oziroma da mu poda odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Odločitev v tej zadevi, kjer tožnik z lastninsko tožbo uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice in od tožencev zahteva dopustitev vstopa in izpraznitev ter izročitev nepremičnin (nazaj) v posest, je odvisna od predhodne rešitve vprašanja lastništva teh nepremičnin.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSK0005035
ZIZ člen 15, 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272-2, 272/3. ZGD člen 394.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - korporacijska upravičenja
V obravnavanem primeru ne gre zgolj za vprašanje izgube premoženjskopravnih korporacijskih upravičenj obeh upnikov zaradi ravnanja dolžnika, ampak lahko pomeni tudi spremembo položaja upnikov v družbi in izgubo vpliva (iz večinskega delničarja v manjšinskega, brez odločujočega vpliva), kar pa po mnenju pritožbenega sodišča lahko pomeni težko nadomestljivo škodo.
Ker je sklep o ustavitvi postopka v prvem postopku postal pravnomočen, je litispendenca v konkretnem postopku z učinkom za nazaj prenehala in sodišče tožbe iz tega razloga ne more več zavreči.
upravljanje stečajne mase – soglasje k poslom upravljanja – sklenitev sodne poravnave – nedopustnost predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave – zavrženje predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave
Rezultat sodne poravnave v zadevah, glede katerih je dalo sodišče soglasje, je umik dveh tožb stečajnega dolžnika zoper upnico zaradi plačila denarne terjatve in umik upničine prijavljene navadne denarne terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom. Pravilno je stališče pritožnika, da je upravitelj zavezan k unovčevanju stečajne mase, kamor sodi tudi sodno uveljavljanje terjatev. Če upravitelj tožbo, ki jo je po zakonu upravičen vložiti v imenu stečajnega dolžnika, iz kateregakoli razloga umakne, te izjave ni mogoče opredeliti kot upravljanja premoženja v smislu, ki ga določa zakon. Za umik tožbe niti za sklenitev sodne poravnave, upravitelj ne potrebuje soglasja sodišča (razen če se poravnava nanaša na oddajanje prostorov v najem ali na nalaganje denarnega dobroimetja). S tem pa, če ne gre za posle upravljanja s stečajno maso, tudi nima podlage za to, da od sodišča zahteva izdajo soglasja k svojim odločitvam o tem, na kakšen način bo uresničeval premoženjske pravice stečajnega dolžnika. Še manj pa da od sodišča zahteva, da s svojo odločitvijo kakorkoli vpliva na učinek izjave upnika o umiku prijave terjatve v stečajnem postopku.
V okviru splošnih pravil o izpolnitvi, 1. odst. 271. čl. OZ določa, da lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Pri tem preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega: na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes (275. čl. OZ: subrogacija po zakonu), ali pa, poleg tam navedenega primera, na podlagi pogodbe, sklenjene pred izpolnitvijo med dolžnikom in izpolniteljem (2. odst. 274. čl. OZ).
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Ker stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, lahko sodišče pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069986
ZM člen 2. ZIZ člen 41, 41/2.
lastna trasirana menica – načelo menične formalnosti – podpis transanta – menični ugovori v postopku za izdajo predhodne odredbe
Ker je bil predlog za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku vložen v elektronski obliki, sodišče ob izdaji sklepa o izvršbi z listino ni razpolagalo in je posledično ni preizkušalo. V predlogu za izdajo sklepa o izvršbi je bila listina namreč zgolj določno označena. Navedeno daje sodišču prve stopnje v postopku za izdajo predhodne odredbe pooblastilo, da ob preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe presoja tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, izhaja menična zaveza dolžnika.
Trasant se mora lastnoročno podpisati s svojim imenom in priimkom, podpis mora biti na licu menice in praviloma spodaj desno, pod meničnim besedilom. Podpis trasanta je lahko tudi na sredini menice, vendar vedno pod meničnim besedilom.
V obravnavanem primeru odpovedi, ki jo je vložil najemnik, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbo 4. odstavka 29. člena ZPSPP. S tem je zagotovilo vročitev izjave najemnika o odpovedi najemnih pogodb najemodajalcu, kar je tudi namen te določbe zakona.
Sodba, s katero bi bilo pravnomočno ugotovljeno, da je sporna kupoprodajna pogodba nična, je ugotovitvena sodba, ki ni izvršljiva. Tožnik bi lahko vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja dosegel le z izbrisno tožbo, torej s tožbo, s katero bi zahteval, da se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi nične pogodbe in s to vknjižbo povezani vpisi, izbrišejo. Ker bi torej tožeča stranka lahko vložila dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje
Obvezno kolektivno upravljanje določenih pravic pomeni, da se pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) prek kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne. Ta obveznost velja za vse vpletene: za avtorje, za uporabnike, za kolektivno organizacijo.
sodba na podlagi odpovedi – opravičenost izostanka z naroka
Za presojo, ali je stranka opravičila izostanek, mora biti podano samo opravičilo stranke z navedbo opravičljivega razloga za izostanek in dokazilo o obstoju tega razloga. Tožeča stranka ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek z naroka. Svojemu opravičilu namreč ni predložila dokazila o bolezni, na katero se je v opravičilu kot razlog za izostanek sklicevala. Pritožbeno pojasnilo, da se njen pooblaščenec naroka ni udeležil, ker ga je tožeča stranka seznanila s predlogom za predložitev obravnave, ni sprejemljivo. Zgolj podani predlog za preložitev obravnave namreč stranki oziroma njenemu pooblaščencu še ne nudi opravičljivega razloga za izostanek z naroka, če ga sodišče ne prekliče in preloži, kajti sodišču je dana presoja o utemeljenosti razlogov za preklic in preložitev naroka.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - zagovor - čas za pripravo obrambe
Opustitev izdaje računa za naročeno in opravljeno storitev predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in lahko predstavlja razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Dejstvo, da je imel tožnik za pripravo na zagovor le dva delovna dneva, glede na to, da se je zagovora udeležil in podal zagovor (na katerem ni navajal, da je imel premalo časa za pripravo obrambe), ne predstavlja kršitve v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita.
Ravnanje tožnika, ki se je v času bolniškega staleža udeležil obravnave pred delovnim sodiščem (v sporu, v katerem se je presojala zakonitost predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožnik ni kršil navodil osebnega zdravnika ali specialista. V bolniškem staležu je bil zaradi psihičnih težav, zaradi narave teh težav pa ni bila priporočljiva popolna izolacija, ampak je bilo pomembno, da se je tožnik aktivno vključeval v življenje.
božičnica - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodb
Izplačilo božičnice je bilo v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena med strankama, vezano na izplačilo božičnice ostalim zaposlenim v družbi. Izplačilo je bilo odvisno od doseženega dobička ter odločitve pristojnega organa (uprave), da se božičnica izplača. Uprava tožene stranke je sprejela sklep, da se nobenemu od zaposlenih za leto 2009 ne izplača božičnica, zato tudi tožnik ni upravičen do izplačila božičnice.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 365.
invalidska pokojnina - vrnitev preplačila - verzija - zastaranje
Tiste terjatve za vrnitev preplačila (ki je nastalo, ker so bili zneski invalidske pokojnine izplačani brez pravnega temelja), ki so bile na dan vročitve odločbe o ugotovitvi preplačila starejše od treh let, so zastarale.
URS člen 125, 156. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 3/1.
avtorsko pravo - pravilnih o javni priobčitvi glasbenih del - upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - novo tarifiranje - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko pri presoji tožnikove terjatve ni upoštevalo Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 (Pravilnik - 06). Tarifa, ki jo vsebuje navedeni pravilnik, namreč nima pravne veljave, ker ni bila sprejeta po predpisanem postopku, pač pa enostransko, ne da bi tožnik zanjo dobil soglasje reprezentativnih združenj. Neutemeljena je pritožbena trditev, da tožnik s Pravilnikom - 06 ni na novo določil tarifnih vrednosti, temveč jih je zgolj uskladil z inflacijo, upoštevaje pooblastilo iz Pravilnika – 98. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP – B) je namreč v četrtem odstavku 26. člena kot veljavni skupni sporazum o tarifi ohranil le tarifni del Pravilnika – 98, ne pa tudi njegovega normativnega dela, kamor sodi 11. člen, na katerega se sklicuje pritožba. Brez pomena je zato pritožbeno vztrajanje, da naj bi bilo soglasje Urada za intelektualno lastnino dano k celotnemu Pravilniku – 98.
stroški nepravdnega postopka – skupni stroški – postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
Skupne stroške postopka predstavljajo tudi sodne takse za predlog, zato tudi te stroške v skladu z določbo člena 126 ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.