V okviru splošnih pravil o izpolnitvi, 1. odst. 271. čl. OZ določa, da lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Pri tem preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega: na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes (275. čl. OZ: subrogacija po zakonu), ali pa, poleg tam navedenega primera, na podlagi pogodbe, sklenjene pred izpolnitvijo med dolžnikom in izpolniteljem (2. odst. 274. čl. OZ).
Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 2, 2/1. ZDen člen 1, 3, 3-20, 5, 52, 54, 54/1, 54/1-1, 56, 56/1, 72. ZIKS člen 145, 145.a, 145.č. ZNP člen 17. ZPP člen 1, 2.
O vrnitvi premoženja, podržavljenega na podlagi odloka AVNOJ, se skladno z določbo 20. točke 3. člena v zvezi s 1. členom ZDen odloča v denacionalizacijskem postopku. Za odločanje o denacionalizaciji premoženja, kakršno je bilo podržavljeno v konkretnem primeru, je v 1. točki prvega odstavka 54. člena ZDen predpisana pristojnost upravne enote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0057850
ZPP člen 156. ZASP-B člen 26.
pravdni stroški – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice
Toženčev pristop na narok, ki je bil istega dne preklican, je bil pogojevan z ravnanjem sodišča in ne tožeče stranke. Takšno ravnanje sodišča je treba šteti za „naključje, ki se je primerilo toženi stranki“. Stroške omenjenega pristopa na narok bi bil zato dolžan kriti toženec sam.
Ker takoj, ko je bilo to mogoče, drugo tožena stranka kršitve določbe 1. in 2. odstavka 214. člena ZPP ni uveljavljala, v pritožbi pa ni navedla, zakaj je ne bi mogla brez svoje krivde prej navesti, je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Sklepčnost tožbe se ne presoja po dokazih pač pa mora pravna posledica, ki jo želi tožeča stranka doseči z uveljavljanim zahtevkom, izhajati iz trditev o relevantnih dejstvih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070005
OZ člen 131. ZPP člen 2, 2/1, 212.
odškodninska odgovornost – nastanek in višina škode – trditveno in dokazno breme
Ker je tožena stranka obrazloženo prerekala vtoževane stroške popravila, ki temeljijo na računu, se je zaradi takšnega ugovora trditveno in dokazno breme spet prevalilo na tožečo stranko. Ker pa v nadaljnjem postopku tožeča stranka ni pojasnila niti ni predložila dokaza, da so bile opravljene storitve in zamenjani deli, zajeti v računu A11, namenjeni prav odpravi škodnih posledic dogodka z dne 25. 02. 2005 v vtoževani višini, kot izhaja iz predloženega računa, je tudi v tem delu sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSK0005035
ZIZ člen 15, 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272-2, 272/3. ZGD člen 394.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - korporacijska upravičenja
V obravnavanem primeru ne gre zgolj za vprašanje izgube premoženjskopravnih korporacijskih upravičenj obeh upnikov zaradi ravnanja dolžnika, ampak lahko pomeni tudi spremembo položaja upnikov v družbi in izgubo vpliva (iz večinskega delničarja v manjšinskega, brez odločujočega vpliva), kar pa po mnenju pritožbenega sodišča lahko pomeni težko nadomestljivo škodo.
ZDR člen 72, 75, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 980, 90/3. ZGD-1 člen 255.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - član uprave - odpoklic - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - zagovor
Tožena stranka je v dopisu tožniku posredovala ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in opozorilo o posledicah zavrnitve le-te. V dopisu je navedla, da je tožniku kot članu uprave prenehal mandat, da mu ponuja zaposlitev na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, in da naj se o ponudbi odloči v roku 15 dni od prejema, saj mu bo v nasprotnem primeru delovno razmerje (upoštevajoč določila pogodbe o zaposlitvi) z iztekom 15-dnevnega roka prenehalo. S tem dopisom je tožena stranka izrazila voljo, da tožniku redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker mu je mandat člana uprave prenehal) oziroma da mu poda odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 277, 318. ZMZPP člen 29, 48, 57. ZDR člen 3, 11. OZ člen 190.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - neupravičena obogatitev - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava
Toženec (delavec) je delo običajno opravljal v Republiki Sloveniji, tako da se za presojo tožbenega zahtevka tožnika (delodajalca s sedežem v tujini) v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, ki ji je sklenil s tožencem, uporabi slovensko pravo.
plača - prikrajšanje pri plači - direktor - mandat - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je s pripojitvijo družbe, v kateri je opravljal funkcijo v.d. direktorja, prenehal mandat. Po tem pri toženi stranki, h kateri je bila ta družba pripojena, te funkcije ni več opravljal. Zgolj zaradi tega pa njegova pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje funkcije v.d. direktorja, ni prenehala veljati. Vse dokler je ta pogodba o zaposlitvi še veljala, je tožnik upravičen do v njej dogovorjene plače.
Ker je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala tožena stranka, nezakonita, je tožnik upravičen do vtoževane pogodbene kazni po panožni kolektivni pogodbi.
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta – kapitalska neustreznost – nelikvidnost – prezadolženost – neizvajanje zakonsko predvidenih ukrepov – predpostavke odškodninske odgovornosti
Člani uprave in nadzornega sveta na predmetni pravni podlagi ne odgovarjajo za nastop slabega finančnega stanja (kapitalska neustreznost, nelikvidnost ali prezadolženost), temveč za opustitev ukrepov oziroma kršitev prepovedi po tem, ko tako stanje že nastopi. V tem oziru se presoja protipravnost njihovega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa morajo biti izpolnjene še naslednje predpostavke: začetek stečajnega postopka, vzročna zveza (se domneva) in nastanek škode (višina se domneva). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje mora tožeča stranka dokazati začetek stečajnega postopka (to je v zadevi nesporno ugotovljeno), protipravnost ravnanja tožencev in nastanek škode. V okviru predpostavke protipravnosti pa mora biti primarno izkazano, da je v podjetju prišlo do kapitalske neustreznosti, nelikvidnosti ali prezadolženosti.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje
Obvezno kolektivno upravljanje določenih pravic pomeni, da se pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) prek kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne. Ta obveznost velja za vse vpletene: za avtorje, za uporabnike, za kolektivno organizacijo.
Sodba, s katero bi bilo pravnomočno ugotovljeno, da je sporna kupoprodajna pogodba nična, je ugotovitvena sodba, ki ni izvršljiva. Tožnik bi lahko vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja dosegel le z izbrisno tožbo, torej s tožbo, s katero bi zahteval, da se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi nične pogodbe in s to vknjižbo povezani vpisi, izbrišejo. Ker bi torej tožeča stranka lahko vložila dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.
ZJU člen 154. ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 258, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je bil razporejen na delovno mesto inšpektorja, za kar se zahteva posebna skrbnost pri delu, upoštevanje moralnih načel v službi ter poseben občutek za kršitve in tveganja, ki so povezana z manipuliranjem z blagom velike vrednosti. Glede na naravo in težo kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja (zaradi tožnikovega ravnanja je bilo 689.800 kosov cigaret nezakonito odstranjenih izpod carinskega nadzora in lansiranih na carinsko območje Evropske skupnosti) je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
V obravnavanem primeru odpovedi, ki jo je vložil najemnik, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbo 4. odstavka 29. člena ZPSPP. S tem je zagotovilo vročitev izjave najemnika o odpovedi najemnih pogodb najemodajalcu, kar je tudi namen te določbe zakona.
upravljanje stečajne mase – soglasje k poslom upravljanja – sklenitev sodne poravnave – nedopustnost predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave – zavrženje predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave
Rezultat sodne poravnave v zadevah, glede katerih je dalo sodišče soglasje, je umik dveh tožb stečajnega dolžnika zoper upnico zaradi plačila denarne terjatve in umik upničine prijavljene navadne denarne terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom. Pravilno je stališče pritožnika, da je upravitelj zavezan k unovčevanju stečajne mase, kamor sodi tudi sodno uveljavljanje terjatev. Če upravitelj tožbo, ki jo je po zakonu upravičen vložiti v imenu stečajnega dolžnika, iz kateregakoli razloga umakne, te izjave ni mogoče opredeliti kot upravljanja premoženja v smislu, ki ga določa zakon. Za umik tožbe niti za sklenitev sodne poravnave, upravitelj ne potrebuje soglasja sodišča (razen če se poravnava nanaša na oddajanje prostorov v najem ali na nalaganje denarnega dobroimetja). S tem pa, če ne gre za posle upravljanja s stečajno maso, tudi nima podlage za to, da od sodišča zahteva izdajo soglasja k svojim odločitvam o tem, na kakšen način bo uresničeval premoženjske pravice stečajnega dolžnika. Še manj pa da od sodišča zahteva, da s svojo odločitvijo kakorkoli vpliva na učinek izjave upnika o umiku prijave terjatve v stečajnem postopku.
Glede na to, da je šlo za nočno vožnjo, bi tožnica ob povprečno skrbni vožnji lahko opazila vozilo toženke, ki je s kršitvijo desnega pravila povzročila nesrečo. Prispevek tožnice h nastali škodi je 30%.
V sporih zaradi avtorske pravice se v primerih, ko predlog za izdajo začasne odredbe ni bil predhodno vročen nasprotni stranki, začasna odredba izda zgolj izjemoma. Predlagajoča stranka mora vselej izkazati za verjetno, da bi ji kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo nastanek težko nadomestljive škode.
Zapustnica na stanovanju nikoli ni imela lastninske pravice in posledično tožencu stanovanja ni mogla podariti. Toženec je bil namreč tisti, ki je imel stanovanjsko pravico za nakup spornega stanovanja po takrat veljavnem SZ in je sporno stanovanje tudi kupil. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zapustnica znesek denarja tožencu podarila na način, da ga je kot kupnino nakazala neposredno prodajalcu stanovanja. Ker je tožnik vztrajal pri tem, da se kot darilo šteje stanovanje in ne denarni znesek, ni podal ustrezne trditvene podlage in je sodišče prve stopnje njegov zahtevek (vračunanje v dedni delež) pravilno zavrnilo.
Upoštevaje vsa navedena dejstva je odškodnina odmerjena po sodišču prve stopnje primerna odmena tožniku za nastalo mu škodo. Odmerjena odškodnina (skupno 3.200,00 EUR) pa dejansko celo odstopa navzgor od podobnih primerov v sodni praksi, zato nikakor ni pogojev za njeno dodatno zvišanje. Pri odmeri odškodnine so bile upoštevane tako subjektivne kot objektivne okoliščine, odmerjena odškodnina zato ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in tožniku višjo odškodnino od dosojene oz. odmerjene ni moč dosoditi.