izvršba na denarno terjatev – sklep o rubežu – rubež terjatve
Terjatev, ki naj bi se zarubila, mora biti določno opredeljena, saj v nasprotnem primeru odločitve o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 137, 183, 277, 300, 318, 339, 339/2, 339/2-8..
nasprotna tožba – vročanje – zamudna sodba
Zaradi predpostavljenega enotnega postopka po tožbi in nasprotni tožbi zaradi enotnega odločanja bi morala biti v skladu z 137. členom ZPP nasprotna tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz 277. člena ZPP vročena pooblaščencem tožeče stranke oziroma nasprotno tožene stranke. Ker ni bila, ni bila pravilno vročena, s tem pa ne izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
pobotanje v pravdi - zunajpravdno pobotanje - prenehanj terjatve
Od pravdnega pobotanja je potrebno razlikovati zunajpravdno pobotanje v času njenega trajanja. Vsak dolžnik namreč lahko tudi med trajanjem pravde izpolni svojo obveznost in to na kakršenkoli način, tudi z zunajpravdnim pobotanjem.
nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
URS člen 68. ZIZ člen 168. ZPP člen 181. ZFPPod člen 27. ZPPLPKEU člen 3,4.
pravni interes – ugotovitvena tožba – možnost tujcev, da na ozemlju RS pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah
Tožnica je pravni interes za vložitev predmetne tožbe izkazala že s pravnomočnim napotitvenim sklepom, pravdno sodišče pa bi, v kolikor bi takšno tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, kršilo 181. člen ZPP in 168. člen ZIZ.
SPZ člen 43, 43/2, 269. ZTLR člen 29. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 9, 38.
priposestvovanje - dobrovernost
Ker je imela tožeča stranka kot zadruga ob uveljavitvi ZZad pravico uporabe na sporni nepremičnini, imela pa jo je tudi v posesti vso od leta 1963, je priposestvovalna doba začela teči vsaj od leta 1992 in se je do uveljavitve SPZ iztekla.
razmerja med zakoncema – preživljanje zakonca - razmerja med starši in otroki – preživljanje otrok – preživnina – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Ker tožnica ni dokazala, da je nezaposlena brez svoje krivde, ni upravičena do preživnine po razvezi zakonske zveze.
ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021257
KZ člen 169, 169/3, 171, 171/4. OZ člen 177, 177/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 353.
razžalitev dobrega imena in časti – protipravnost ravnanja
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti po prvem odstavku 179. člena Obligacijskega zakonika mora sodišče uporabiti najprej merila, ki jih ureja civilno odškodninsko pravo. Če so ta pomanjkljiva, uporabi tudi merila, ki so se oblikovala na kazenskopravnem področju
doplačilo sodne takse za redni postopek – umik tožbe - prekinitev postopka - prisilna poravnava
S tem, ko je izvršilno sodišče s sklepom odločilo, da se postopek nadaljuje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem, je treba za postopkovna določila predmetnega postopka uporabiti določbe ZPP. Ta za primere postopka prisilne poravnave nad eno od pravdnih strank ne predvideva prekinitve postopka.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku
Pravdno sodišče mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
ZIZ člen 25, 25/1. ZGD-1 člen 100, 100/1, 100/2, 100/3.
odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenika
Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi.
Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon in ne gre za spregled pravne osebnosti.
Iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenili prvo tožena in četrto tožena stranka, izhaja, da prvo toženka četro toženki proda svoj solastninski delež do 1/1 nepremičnine parc. št. 1017/5 k.o. X., na kateri stoji tudi vezni trakt, za katerega tožeča stranka trdi, da je ostal v njeni lasti. V skladu s 7. členom pogodbe pa je prvo toženka dovolila vknjižbo lastninske pravice četrto toženke na tej nepremičnini v celoti do 1/1. Ob upoštevanju domneve dobrovernosti četrto toženke, načela zaupanja v zemljiško knjigo in določila 244. člena ZZK-1, po katerem izbrisna tožba proti tretji dobroverni osebi ni dovoljena, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka verjetnost terjatve tožeče stranke ni izkazana.
ZIZ člen 62. ZPP člen 22, 22/1, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1, 69.
stvarna in krajevna pristojnost – nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti
Izvršilno sodišče je v izvršilnem postopku določilo stvarno in krajevno pristojno sodišče prve stopnje za sojenje v pravdnem postopku, in sicer v sklepu, zoper katerega tožena stranka ni vložila pritožbe. Zato je že iz tega razloga sedaj, ko ugovarja stvarni in krajevni pristojnosti šele po pravnomočnosti tega sklepa, tj. v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, z ugovorom prepozna.
Sodišče prve stopnje je obravnavani sklep o zaznambi izbrisne tožbe izdalo na podlagi 245. čl. ZZK-1, ki določa, da se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora.
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da se tožeča stranka v zemljiško knjigo ni vpisala (pred tem pa tudi ni bila izvedena delitev parcele, niti ni bil sklenjen aneks), zaradi česar je vedela oziroma bi morala vedeti, da ni postala lastnica, kar je tudi nosilni razlog pritožbe, še ne dokazuje tožničine nedobrovernosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068596
URS člen 22, 23. SPZ člen 60, 64. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
tožba na ugotovitev lastninske pravice in vrnitev stvari – zaseg vozila – zmanjšana vrednost vozila – ukradeno vozilo – pogodba o finančnem leasingu – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – prehod lastninske pravice – dobrovernost pridobitelja – trditveno in dokazno breme
Tožnikovo dobrovernost v smislu določbe 64. člena SPZ je treba presojati na dan, ko je tožnik izpolnil vse svoje obveznosti iz finančnega leasinga do prenosnika in ko bi lahko postal lastnik vozila.
Dolžnikovo priznanje obstoja terjatve v času, ko je bilo to priznanje dano, ne more izključiti njegovega ugovora kasnejšega prenehanja terjatve zaradi odstopa od pogodbe, do katerega je prišlo po trditvah pritožnika po cesiji zaradi neizpolnitve cedentovih pogodbenih obveznosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065259
URS člen 22. ZASP-B člen 26.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife – enotna sodna pisanja – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B) je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t. i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Tožnika sta izkazala, da sporni nadstrešek (minimalno) vpliva na osončenje prostorov na severni strani njune nepremičnine in (delno) na razgled, ne pa tudi, v čem je zato otežkočena uporaba njune nepremičnine. Pa tudi, če bi bila uporaba otežkočena, sta toženca uspela dokazati, da ne čez krajevno običajno mero.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066596
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – vsota doseženih kazenskih točk – čas storitve prekrška – pravnomočnost odločbe
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana vsota dosežena ali presežena v obdobju treh let, le čas storitve prekrškov.