izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice – prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Vendar pa s potekom roka za prijavo izločitvene pravice preneha ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zato upravitelj lahko to premoženje proda. V primeru prodaje premoženja, na katerem je upnik zamudil s prijavo izločitvene pravice le-ta izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065271
OZ člen 131, 171, 179.
povzročitev škode – identično dejansko stanje – vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina
Pravdno sodišče, ki v odškodninski zadevi obravnava isti historični dogodek kot kazensko sodišče, je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na kazensko obsodilno sodbo, dolžno pa je presojati toženčev ugovor deljene odgovornosti.
Tožnik bi za trditve o novi škodi moral dokazati vzročno zvezo med poškodbo iz leta 1995 in operacijo vezi desnega zapestja, ki je bila opravljena v letu 2000.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – valorizacija tarife – enotna sodna praksa – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B), je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t.i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo - sklepčnost
Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je obvezna sestavina tožbe, vendar tožeči stranki ni treba opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, temveč le dejstva, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od vseh drugih.
avtorska pravica -nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife Pravilnika o priobčitvi glasbenih del iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Pravica osebe, da sama skrbi zase, za svoje koristi in pravice, je njena temeljna osebnostna pravica, ki se lahko omeji le izjemoma in pod pogoji, ki jih določa 44. člen ZNP. Zato je sodišče pri odločanju o odvzemu ali omejitvi te pravice dolžno s posebno skrbnostjo in tudi po uradni dolžnosti ugotavljati pogoje za odvzem poslovne sposobnosti in pri tem upoštevati namen ukrepa in varstvo osebnostne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068606
OZ člen 177, 179. ZPP člen 125a, 125a/4.
poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina – javna oseba – sosporništvo
Dejstvo, da je tožnik javna oseba, zmanjšuje stopnjo njegovih duševnih bolečin v primerjavi z osebami, ki niso vsakodnevno in poklicno izpostavljene, vendar pa tudi javne osebe niso dolžne trpeti žaljivih in težkih obtožb.
Odškodninske tožbe zaradi razžalitve v intervjuju ni treba vložiti zoper intervjuvanca in novinarja skupaj, ker nista ne nujna ne enotna sospornika.
Po 25. čl. ZNPosr pridobi nepremičninska družba pravico do plačila provizije od naročitelja, ko je sklenjena pogodba pri sklenitvi katere je posredovala. Zaključek sodišča o tem, da pogodba o posredovanju, ki je bila sklenjena istega dne kot kupoprodajna pogodba, nima dopustne podlage, je pravilen.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Po določbi 41. člena ZD se lahko zahteva vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega dednega deleža v treh letih od zapustnikove smrti. Darila je torej mogoče v zapuščino vrniti pod pogojema, da je bila takšna zahteva podana in da je bila podana pravočasno.
ZD člen 32, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/2.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - korist zaradi vlaganja v premoženje – pomoč zapustnika dediču – vračunanje darila v dedni delež - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Za uveljavitev izločitvenega zahtevka iz 32. člena ZD ni treba, da se dedičev prispevek izkazuje v spremembi kulture obdelovalnih površin, povečanemu pridelku, povečanemu številu glav živine ter dejstvu, da zapustnik pri povečanju in(ali) ohranjanju svojega premoženja ni ničesar prispeval; šteje vsak prispevek k ohranjanju ali(in) povečanju zapustnikovega premoženja, še posebej, če gre za skupno pridobivanje zapustnika in njegovega potomca ob siceršnjem skupnem bivanju oz. vsaj njuni prostorski povezanosti.
Pravno napačen je zaključek, da se ne sme upoštevati pomoč potomčevih znancev in prijateljev, katero ta odplača z nudenjem svojega dela njim.
Materialnopravno zmoten je zaključek da vzajemna pomoč med zapustnikom in tistim dedičem, ki uveljavlja izločitveni dednopravni zahtevek, avtomatično predstavlja podlago za medsebojno poračunavanje pomoči enega in drugega. Takšno medsebojno pomoč je mogoče upoštevati le v primeru, če bi šlo za izrecen dogovor, da zapustnik s svojo pomočjo „plača“ pomoč svojega dediča. Podobno velja za okoliščino, da sta starša tožniku podarila zemljišče. Tudi glede darila bi moral obstajati nagib, ki bi kazal na „plačilo“ za izvršeno pomoč tožnika zapustniku, sicer ga je mogoče obravnavati kot darilo, ki se všteva v dedičev dedni delež oz. je podvržen vračanju v zapuščino, če je prikrajšan delež drugih – nujnih dedičev.
O nespornih darilih, ki se vračunavajo v dedni delež, se odloča v zapuščinskem postopku. Le ob spornosti veljavnosti, obstoja ali vrednosti darila in(ali) obsega zapuščine lahko nastane spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica vračunavanja v zakoniti dedni delež. Zato v spornem primeru ni bil izkazan pravni interes za tožbo na ugotovitev, da je toženka dobila darilo od zapustnika.
ZTLR člen 27, 28, 72. SPZ člen 5, 10, 49, 49/1. ZZK-1 člen 5, 8. OZ člen 125, 125/2.
priposestvovanje – dobra vera
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da izročevalec v zemljiško knjigo ob sklepanju izročilne pogodbe (še) ni bil vpisan, kar so tožene stranke vedele, še ne dokazuje nedobrovernosti tožencev, saj so vedele tudi, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu in so pravni posel sklenile z dejanskim lastnikom in od tedaj dalje z njegovim vedenjem in soglasjem imele nepremičnini (nemoteno) tudi v posesti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068596
URS člen 22, 23. SPZ člen 60, 64. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
tožba na ugotovitev lastninske pravice in vrnitev stvari – zaseg vozila – zmanjšana vrednost vozila – ukradeno vozilo – pogodba o finančnem leasingu – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – prehod lastninske pravice – dobrovernost pridobitelja – trditveno in dokazno breme
Tožnikovo dobrovernost v smislu določbe 64. člena SPZ je treba presojati na dan, ko je tožnik izpolnil vse svoje obveznosti iz finančnega leasinga do prenosnika in ko bi lahko postal lastnik vozila.
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4. ZGD-1 člen 8. ZPPSL člen 68. ZPP člen 226, 226/1, 227, 227/1, 243.
spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zmanjšanje premoženja v korist druge osebe – trditveno breme – informativni dokaz – dokaz z izvedencem – predložitev listin
Z dokaznim gradivom (poslovnimi knjigami) nobene družbe tožeča stranka ne razpolaga in do njega tudi nima dostopa, s tem pa tudi ne razpolaga z vsebino informacije, s katero želi potrditi svoje navedbe. Dokazni predlog tožeče stranke je v bistvu sestavljen iz predloga, da sodišče odredi družbama I. in I. T. predložitev poslovnih listin in iz predloga, da te listine pregleda izvedenec zaradi izdelave strokovnega mnenja o premoženjskih učinkih dejanja, ki ga očita toženi stranki.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065264
ZASP člen 164, 168, 168/1. ZPP člen 11, 180, 180/4, 327, 327/1.
varstvo avtorske pravice – kršitev avtorske pravice – povzročitev škode – povrnitev škode - civilna kazen
Imetnikom avtorskih pravic je pogosto težko dokazovati obseg njihove škode ali koristi kršilcev. Namen civilne kazni je zato (poleg preventivnega in kaznovalnega) tudi v varstvu odškodninskega položaja avtorja. Ta zavaruje odškodnino in olajšuje njen izračun. Seveda pavšalnost izkazovanja ne pomeni samovoljnosti. Pojem pavšalnosti je treba razumeti izključno v razmerju do siceršnjega standarda zatrjevanja in dokazovanja škode po splošnih pravilih civilnega prava. Višina civilne kazni pa s tem ni arbitrarna, saj je vezana na vprašanje, kakšen honorar ali nadomestilo bi bila običajna.
uveljavitev predkupne pravice – obvestilo solastnikov o prodaji
V primeru, če se premoženje dolžnika prodaja na podlagi zbiranja ponudb, stečajni upravitelj ni dolžan o prodaji obveščati predkupnih upravičencev, mora pa v skladu z 2. točko 3. odstavka 347. člena ZFPPIPP predkupnim upravičencem poslati besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je poslal ponudniku, s pozivom, da mu v 15 dneh po prejemu vrnejo podpisan izvod pogodbe in plačajo celotno kupnino v skladu s pogodbo. Ker v konkretnem primeru sploh ni prišlo do sklenitve prodajne pogodbe, pritožbeni očitek, da solastnika o prodaji nista bila obveščena, ni utemeljen.
SPZ člen 105, 105/3. SZ člen 8. ZPP člen 286, 337.
skupni prostor – večstanovanjska hiša - venire contra factum proprium
Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065275
ZPP člen 411.
regulacijska začasna odredba v pravdi zaradi dodelitve otroka – pogoji za izdajo začasne odredbe – razmerja med starši in otroki – dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Izdaja začasne odredbe v pravdi zaradi dodelitve otroka mora biti omejena le na nujne (izjemne) primere.
Izdaja začasne odredbe je zato potrebna le tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi. To pomeni, da je položaj otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.