avtorska pravica -nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife Pravilnika o priobčitvi glasbenih del iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Tožnika sta izkazala, da sporni nadstrešek (minimalno) vpliva na osončenje prostorov na severni strani njune nepremičnine in (delno) na razgled, ne pa tudi, v čem je zato otežkočena uporaba njune nepremičnine. Pa tudi, če bi bila uporaba otežkočena, sta toženca uspela dokazati, da ne čez krajevno običajno mero.
Pravica osebe, da sama skrbi zase, za svoje koristi in pravice, je njena temeljna osebnostna pravica, ki se lahko omeji le izjemoma in pod pogoji, ki jih določa 44. člen ZNP. Zato je sodišče pri odločanju o odvzemu ali omejitvi te pravice dolžno s posebno skrbnostjo in tudi po uradni dolžnosti ugotavljati pogoje za odvzem poslovne sposobnosti in pri tem upoštevati namen ukrepa in varstvo osebnostne pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065259
URS člen 22. ZASP-B člen 26.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife – enotna sodna pisanja – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B) je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t. i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pravica uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima izvedbeno naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah. Za ugotovitev, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe (kot sicer pravilno izpostavlja pritožba, jo izključuje odsotnost posesti), lahko pritožnica sproži drug ustrezen postopek.
izpodbijanje in ugotovitev očetovstva – rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva – odločitev Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je tožbo zaradi izpodbijanja očetovstva zavrglo kot prepozno zaradi poteka 5-letnega roka od tožničine polnoletnosti, tako kot je to določal 98. člen ZZZDR. Glede na odločitev Ustavnega sodišča, ki je tisti del besedila 98. člena ZZZDR, ki je predstavljal materialnopravno podlago izpodbijane odločitve, razveljavil, je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano odločitev razveljaviti.
Ker je do odstranitve objekta prišlo na predlog oziroma zahtevo tožnikov samih in ne zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, niso podani pogoji za prisojo odškodnine po drugem odstavku 74. člena ZGO-1.
ZZK-1 člen 31, 3, 3/1, 3/1-5. ZPP člen 105.a, 105.a/3.
sodna taksa – predznamba lastninske pravice – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – identifikacijski znak zemljiške parcele
Izrek upravne odločbe, na podlagi katere se predlaga predznamba lastninske pravice na nepremičnini, mora vsebovati označbo nepremičnine s potrebnim identifikacijskim znakom.
ZPP člen 137, 183, 277, 300, 318, 339, 339/2, 339/2-8..
nasprotna tožba – vročanje – zamudna sodba
Zaradi predpostavljenega enotnega postopka po tožbi in nasprotni tožbi zaradi enotnega odločanja bi morala biti v skladu z 137. členom ZPP nasprotna tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz 277. člena ZPP vročena pooblaščencem tožeče stranke oziroma nasprotno tožene stranke. Ker ni bila, ni bila pravilno vročena, s tem pa ne izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
Sodišče prve stopnje je obravnavani sklep o zaznambi izbrisne tožbe izdalo na podlagi 245. čl. ZZK-1, ki določa, da se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora.
razmerja med zakoncema – preživljanje zakonca - razmerja med starši in otroki – preživljanje otrok – preživnina – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Ker tožnica ni dokazala, da je nezaposlena brez svoje krivde, ni upravičena do preživnine po razvezi zakonske zveze.
zaznamba izvršbe – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. členu ZZK-1 in pogoje za vknjižbo hipoteke po 88. členu ZZK-1.
Če je sklep o izvršbi, na osnovi katerega sta vpisa dovoljena, kasneje zaradi ugovorov podanih v izvršilnem postopku razveljavljen ali če pride do umika izvršilnega sredstva, je v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti odrejen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi brez izvedenca ugotovilo obseg zdravljenja poškodovanega zapestja (telesne bolečine, trajne posledice), ker je tožnica v nesreči dobila tudi zvin vratne hrbtenice, za katero škoda ni krita.
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
Če sodišče izda zamudno sodbo, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od njenega prejema.
ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021257
KZ člen 169, 169/3, 171, 171/4. OZ člen 177, 177/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 353.
razžalitev dobrega imena in časti – protipravnost ravnanja
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti po prvem odstavku 179. člena Obligacijskega zakonika mora sodišče uporabiti najprej merila, ki jih ureja civilno odškodninsko pravo. Če so ta pomanjkljiva, uporabi tudi merila, ki so se oblikovala na kazenskopravnem področju
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice – prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Vendar pa s potekom roka za prijavo izločitvene pravice preneha ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zato upravitelj lahko to premoženje proda. V primeru prodaje premoženja, na katerem je upnik zamudil s prijavo izločitvene pravice le-ta izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068597
ZVCP-1 člen 30. OZ člen 6, 6/1, 171. ZDP člen 16.
krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – montažni most – prometna signalizacija – kolesar – padec kolesarja – dolžna skrbnost oškodovanca – stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za posvet s stranko
Toženka je dolžni skrbnosti zadostila s postavitvijo (vse) ustrezne prometne signalizacije, katera je opozarjala na večjo previdnost vožnje čez montažni most z vidnimi režami med mostnimi ploščami. Pretirana je zahteva, da bi morala toženka, ker naj le tako ne bi prišlo do zagozditve kolesa v režo, prepovedati promet za kolesarje. Izkustveno je poznano, da ob počasni vožnji, torej vožnji z minimalno hitrostjo, reža med ploščami ne bi pomenila bistvene ovire, saj bi povprečno skrben in izkušen kolesar ob majhni hitrosti, v kolikor bi zapeljal v režo, kolo obvladal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069462
ZPP člen 165, 165/2, 166, 343. OZ člen 82, 82/1, 435, 990, 991.
konzorcijska pogodba – sporazum o skupni gradnji – joint venture – družbena pogodba – razlaga pogodbe – pogodbena kazen – solidarna odgovornost – prodajna pogodba - pravni interes za pritožbo
Bistvo in osnovni namen joint venture pogodb pri javnem naročilu je v tem, da partnerji skupno uspešno izvedejo naročilo in so po izvedbi naročila upravičeni do delitve koristi (dobička od celotnega posla), ki se doseže z delovanjem družbe, ne pa do povrnitve celotne vrednosti svojega prispevka. V tem delu taki sporazumi izkazujejo pravne značilnosti družbene pogodbe.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju – plačilo stroškov
V skladu s pogodbo o upravljanju je lastnik tisti, ki je dolžan tožeči stranki sporočiti vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na upravljanje, še zlasti na delitev stroškov vzdrževanja in obratovanja stanovanjske hiše. Tega toženec ni storil, saj tožeča stranka tako o njegovih razpolaganjih s stanovanjem ni bila obveščena. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pokojnemu tožencu utemeljeno izstavila vtoževane račune in zahtevala plačilo stroškov za stanovanje.