Tožeča stranka je v tožbi uspela z zahtevkom v višini 4.435,00 EUR (zahtevala je 9.385,00 EUR), kar pomeni 47 %. Tožena stranka je z zahtevkom po nasprotni tožbi v celoti propadla, kar pomeni, da uspeh tožeče stranke v tem pravdnem postopku znaša 73,5 %.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Tožena stranka je bila kot koncertni organizator uporabnica avtorskih del. Njena temeljna dolžnost v razmerju do avtorja oziroma tožeče stranke kot kolektivne organizacije za upravljanje avtorskih pravic je bila dolžnost pridobitve pravic in plačila. Ta dolžnost je eno temeljnih načel avtorskega prava, ki je opredeljeno predvsem v 21. členu in prvem odstavku 81. člena, za kolektivno upravljanje še dodatno v 157. členu in ponovno v prvem odstavku 159. člena ZASP. Če uporabnik ne pridobi pravic in ne plača nadomestila, jih krši in nosi vse posledice.
Kolektivna organizacija nadomestilo prisilno izterja kot verzijo, kot odškodnino ali kot civilno kazen.
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka. Mora biti skladen s konkretnim ustrojem življenja. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke v delu, ki se nanaša na enodnevni stik ob petkih in odločitev o stikih v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, ki naj ugotovi, kateri dan v tednu najbolj ustreza staršem in otroku za določitev enodnevnega stika med tednom.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak zemljiške parcele
Po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parc. št., kot je vpisana v zemljiški knjigi.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice - SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
pravni interes za pritožbo – zamudna sodba – neizvršljivost izreka
Toženec za pritožbo zoper izpodbijani del sodbe nima pravnega interesa. Pravni interes (korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima. Izpodbijani del sodne odločbe pa zoper pritožnika ni izvršljiv. S pritožbo zato zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja. Pravni interes za popravo takšne nepravilnosti bi zato imel le tožnik, ki pa se zoper takšen izrek, ni pritožil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062696
ZPP člen 142.
zamudna sodba – vročanje – pravilnost vročitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
postopek za sodno ureditev meje – višina nagrade odvetnika – sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom
Za sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom za sodno ureditev meje je v skladu s tar. št. 3/c Odvetniške tarife pooblaščenec nasprotnih udeležencev upravičen do nagrade po tar. št. 23 (kar v obravnavanem primeru pomeni 110 točk), zvišano za 100% (kar pomeni nadaljnjih 110 točk), skupaj torej do 220 točk.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba – skupna merilna mesta za električno energijo – stvar – merilno mesto – dedni dogovor
Dedni dogovor, ki ga je sklenila tožena stranka s pravno prednico tožeče stranke, nima nobenega vpliva na pravico dostopa tožečih strank do merilnih mest. Sodišče z izpodbijano sodbo toženi stranki tudi ni odvzelo pravice do posesti, temveč je zgolj omogočilo izvrševanje solastninskega upravičenja tožeči stranki.
Pritožbene navedbe, da ZST-1 ne določa pogojev za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ne držijo. S tem, ko omenjeni zakon določa pogoje za oprostitev, hkrati predvideva tudi, kdaj je potrebno tak predlog zavrniti.
služnost - služnost hoje in vožnje – pariranje vozil – priposestvovanje – družbena lastnina
Hoja in vožnja ne implicira tudi parkiranja vozil. Pomeni vsebinsko oziroma namensko drugačno – večjo obremenitev služečega zemljišča v korist gospodujočega zemljišča, saj omogoča služnostnemu upravičencu trajnejšo neprekinjeno uporabo služečega zemljišča ob zasedbi zemljišča s parkiranim vozilom. Zato služnostne pravice parkiranja ni mogoče subsimirati pod služnostno pravico hoje in vožnje.
Kasneje uveljavljena določba ZTLR, je takšno sistemsko intencijo uzakonila s prepovedjo pridobivanja stvarnih služnosti na podlagi priposestvovanja le v tistih primerih, ko temeljna lastnina – družbena lastnina zaradi varstva družbenih sredstev oziroma dela s temi sredstvi v družbenopravnih osebah ni smela biti na noben način okrnjena. Med takšna nekdanja družbena sredstva pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogla spadati parcela, preko katere je bil zgolj možen dostop do stanovanjske hiše, in že na prvi pogled ni služil delu delavcev oziroma poslovanju družbenopravne osebe, temveč podobno kot v primerih funkcionalnih zemljišč le stavbam, ki so v lasti fizičnih oseb in na katerih so te imele pravico uporabe.
ZIZ člen 71, 71/1, 72, 178, 178/4. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-2, 366, 366/1.
odlog izvršbe – preklic javne dražbe – ugotovitev vrednosti nepremičnine
Pritožbena izvajanja v smeri, da je bila dolžniku zaradi nepreklica prve javne dražbe odvzeta možnost ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine, niso utemeljena. Dolžnik bi lahko kadarkoli v roku določenem v četrtem odstavku 178. člena ZIZ (8 dni pred prodajnim narokom) predlagal ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine pod pogoji in na način določen v 178. členu ZIZ.
poprava pomotnega vpisa – soglasje prizadetih oseb
Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka pomotnega vpisa ni mogoče odpraviti drugače, kot le s soglasjem vseh prizadetih oseb. V primeru nesoglasja je glede odprave pomote le-to mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, ki bo predstavljala ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoče opraviti ustrezen zemljiškoknjižni vpis.
OZ člen 165, 171, 171/1, 179, 179/1, 299. ZVZD člen 5, 6, 9.
deljena odgovornost – soprispevek delavca - ugovor deljene odgovornosti – delovna nezgoda – poškodba pri delu – nadzor delodajalca – tek zamudnih obresti od odškodnine za materialno škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – objektivno in subjektivno merilo skaženosti
Kljub temu, da tožnik v času delovne nezgode ni nosil delovne obleke, ki bi lahko preprečila oziroma vsaj zmanjšala poškodbe, njegov soprispevek k nastanku škode ne more biti večji od 30%, saj zavarovanec tožene stranke ni nadziral delavca, če uporablja predpisana delovna sredstva. Navedene dolžnosti se ne razbremeni zgolj s tem, da nabavi varovalno opremo oziroma pripomočke za varno delo, pač pa mora poskrbeti za uporabo le-teh, saj le z uporabo teh pripomočkov zagotovi varno delo. V skladu z določbami ZVZD mora tudi delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Ali je podana negmotna škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, itd. Presoja pa se tudi, ali in v kakšni meri spremenjena zunanjost oškodovanca vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali siceršnjo pozornost. Subjektivno merilo pa pomeni vplivanje vseh navedenih elementov na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje nasploh. Subjektivne lastnosti oškodovanca se pri tem upoštevajo do razumne mere.
nedopustnost izvršbe – lastnina tretje osebe na predmetu izvršbe - priposestvovanje
Tožnica je lastninsko pravico pridobila izvirno s priposestvovanjem, torej na podlagi samega zakona. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je v takem primeru zgolj deklaratorne narave, zato ni pomembno, kdaj se je tožnica vknjižila. Bistveno je pač, da so se zakonski pogoji za priposestvovanje (več kot desetletna dobroverna zakonita posest) stekli še pred začetkom izvršbe. Zato je je obravnavana izvršba nedopustna.