razmerja med starši in otroci – preživnina – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca - listine v tujem jeziku
Obseg otrokovih potreb (izraženih v denarju) sodišče objektivizira z višino potreb otroka primerljive starosti, pri tem pa upošteva še posebnosti konkretnega primera. Oporo za objektivizacijo potreb sodišču daje okvirna specifikacija življenjskih stroškov za konkretnega otroka.
Sodišče brez soglasja strank dokazne ocene ne sme opreti na listine v tujem jeziku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062677
ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija – exceptio illegalis
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Za veljavno sprejetje Pravilnika-06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, vendar ga tožeča stranka ni imela. Pravilnik-06 je tako sprejela enostransko in v tarifnem delu občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča tarifa iz Pravilnika–06 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvideval zakon, zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
Po 3. členu ZS, ki pomeni realizacijo 125. čl. Ustave RS, je sodnik pri odločanju vezan le na zakon, ustavo, splošna načela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe. Podzakonskega predpisa, glede katerega oceni, da ni v skladu z zakonom, ne sme uporabiti. Ker pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, ga sodišče ni smelo uporabiti, s tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti ustavnega sodišča.
dokazovanje z listinami – eventualna maksima – materialno procesno vodstvo
Na glavni obravnavi je bil toženec opozorjen na predložitev dokazov za svojo trditev „da je do sedaj vse vrnjeno“. Če je imel listino, ki jo prilaga k pritožbi, na glavni obravnavi, bi to listino kot dokaz o delnih plačilih oziroma o celotnem plačilu, moral predložiti. Materialno pravdno vodstvo sodišča v smislu določbe 285. člena ZPP je bilo zadostno. Toženčeva krivda torej je, da dokaza ni predložil do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, zato pritožbeno sodišče šele k pritožbi priloženega dokaza ni upoštevalo.
URS člen 125, 165. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 109.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – valorizacija tarife
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljivejši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje – stroški zdravljenja – dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca
Pravdno sodišče je v primeru, ko odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo, s pravnomočno obsodilno sodbo, odločeno v kazenskem postopku, vezano na ugotovitve o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaključek o prispevku zavarovanke tožeče stranke k nastali škodi v višini 30 % materialnopravno pravilen.
OZ člen 165, 171, 171/1, 179, 179/1, 299. ZVZD člen 5, 6, 9.
deljena odgovornost – soprispevek delavca - ugovor deljene odgovornosti – delovna nezgoda – poškodba pri delu – nadzor delodajalca – tek zamudnih obresti od odškodnine za materialno škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – objektivno in subjektivno merilo skaženosti
Kljub temu, da tožnik v času delovne nezgode ni nosil delovne obleke, ki bi lahko preprečila oziroma vsaj zmanjšala poškodbe, njegov soprispevek k nastanku škode ne more biti večji od 30%, saj zavarovanec tožene stranke ni nadziral delavca, če uporablja predpisana delovna sredstva. Navedene dolžnosti se ne razbremeni zgolj s tem, da nabavi varovalno opremo oziroma pripomočke za varno delo, pač pa mora poskrbeti za uporabo le-teh, saj le z uporabo teh pripomočkov zagotovi varno delo. V skladu z določbami ZVZD mora tudi delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Ali je podana negmotna škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, itd. Presoja pa se tudi, ali in v kakšni meri spremenjena zunanjost oškodovanca vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali siceršnjo pozornost. Subjektivno merilo pa pomeni vplivanje vseh navedenih elementov na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje nasploh. Subjektivne lastnosti oškodovanca se pri tem upoštevajo do razumne mere.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prekluzivni rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Ker so tožniki tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe niso vložili pravočasno, v 30 dnevnem prekluzivnem roku, je sodišče prve stopnje njihovo tožbo pravilno zavrglo.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 362, 362/1, 363, 363/1, 365, 365-1. ZIZ člen 53, 53/1, 268. OZ člen 255, 255/1, 255/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe – nova obravnava pred drugim sodnikom
Bistveni pogoj za uveljavljanje izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je torej neplačevitost dolžnika. Če upnik lahko uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način, tudi s težavami, pogoji za izpodbijanje niso podani.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba – skupna merilna mesta za električno energijo – stvar – merilno mesto – dedni dogovor
Dedni dogovor, ki ga je sklenila tožena stranka s pravno prednico tožeče stranke, nima nobenega vpliva na pravico dostopa tožečih strank do merilnih mest. Sodišče z izpodbijano sodbo toženi stranki tudi ni odvzelo pravice do posesti, temveč je zgolj omogočilo izvrševanje solastninskega upravičenja tožeči stranki.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske zveze zgradili družinsko stanovanjsko hišo, z njeno izgradnjo pa na podlagi določb ZTLR o pridobitvi lastninske pravice in na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR ustvarili skupno premoženje oziroma je navedena nepremičnina po zakonu postala njuna skupna last. Zaradi tega vrnitev stvari v naravi (solastninskega deleža navedene parcele) ni več možna; poseg v nepremičnino, katere del je bil predmet darilne pogodbe, je bil namreč zaradi gradnje tako obsežen, da je nastala nova stvar, posledično pa tožnik ni upravičen zahtevati vrnitve darila (zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve), temveč le nadomestitev vrednosti (pa naj gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve zaradi odpadle podlage ali iz naslova vračanja daril po 84. členu ZZZDR).
Zakonec (v obravnavanem primeru tožnik), ki je drugemu dal darilo, katerega vrnitev bi sicer lahko uveljavljal v skladu s 84. členom ZZZDR, ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja po 58. in naslednjih členih ZZZDR; v takem primeru lahko (ob delitvi skupnega premoženja) zahteva tudi „vrnitev darila“ na tak način, da zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju. Obseg dejanskih prispevkov zakonca iz njegovega posebnega premoženja (premoženja, ki ga ne dobi z delom) ne vpliva na naravo skupnega premoženja, pač pa vpliva kvečjemu na velikost deleža na skupnem premoženju.
Tožeča stranka je v tožbi uspela z zahtevkom v višini 4.435,00 EUR (zahtevala je 9.385,00 EUR), kar pomeni 47 %. Tožena stranka je z zahtevkom po nasprotni tožbi v celoti propadla, kar pomeni, da uspeh tožeče stranke v tem pravdnem postopku znaša 73,5 %.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice - SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Pravni posel, ki ga sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če slednji ta pravni posel naknadno odobri.
ZIZ člen 71, 71/1, 72, 178, 178/4. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-2, 366, 366/1.
odlog izvršbe – preklic javne dražbe – ugotovitev vrednosti nepremičnine
Pritožbena izvajanja v smeri, da je bila dolžniku zaradi nepreklica prve javne dražbe odvzeta možnost ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine, niso utemeljena. Dolžnik bi lahko kadarkoli v roku določenem v četrtem odstavku 178. člena ZIZ (8 dni pred prodajnim narokom) predlagal ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine pod pogoji in na način določen v 178. členu ZIZ.
zaznamba sklepa o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – prodaja nepremičnine na javni dražbi
Kolikor je bila nepremičnina že prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, bo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v izročitvi nepremičnine kupcu dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati pa po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe na nepremičnini.
pravni interes za pritožbo – zamudna sodba – neizvršljivost izreka
Toženec za pritožbo zoper izpodbijani del sodbe nima pravnega interesa. Pravni interes (korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima. Izpodbijani del sodne odločbe pa zoper pritožnika ni izvršljiv. S pritožbo zato zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja. Pravni interes za popravo takšne nepravilnosti bi zato imel le tožnik, ki pa se zoper takšen izrek, ni pritožil.
ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.